Alpinistične novice 38/1985

Cilj odprave je nova smer v vzhodni steni Daulagirija

Vsega štirje člani in dva spremljevalca – Se bodo tokrat povzpeli na 8167 m visok vrh v Himalaji? – V načrtu tudi polet z zmajem z višine 6-7000 m

3. septembra je na pot odšla slovenska odprava, ki namerava naskočiti 8167 m visoki Daulagiri po novi smeri v vzhodni Steni. To je že drugi jugoslovanski poskus na ta vrh. Leta 1981 so naši alpinisti preplezali slovito južno steno, vendar vrha takrat niso dosegli.

ODPRAVO VODI – Stane Belak

Bazni tabor nameravajo po­staviti na robu ledenika, na viši­ni 4200 m. Potem pa ob vznožju stene še depo z opremo za vzpon čez steno. Ta bo stal okoli 6000 m visoko. Sam vzpon naj bi po­tekal po izrazitem razu v vzhod­ni steni, desno od angleško-poljske smeri. Raz zelo spominja na spodnji del južne stene Lotseja (do T2). Naši alpinisti namera­vajo opraviti vzpon v alpskem stilu brez kisika in pomoči šerp. Vzpon naj bi seveda prišel na vrsto po aklimatizacijskih turah, ki naj bi trajali okoli 3 tedne. Med drugim se bodo za aklimatizacijo povzpeli tudi na sosednji vrh Tukuche Peak (6900 m). Za sestop z Daulagirija so si izbrali seveda normalni pristop po Se­vernem grebenu.

POLETEL BO Z ZMAJEM – Iztok Tomazin

Drugi cilj odprave je polet z zmajem, ki bi ga izvedel Tomazin. Na vrsto bo prišel šele po končanem vzponu na Daulagiri, če bo ostalo še kaj moči in časa. Tomazin namerava poleteti nek­je na višini med 6000 in 7000 m, kar bi bil nov jugoslovanski re­kord. Višji start na Daulagiriju zaradi običajnih orkanskih ve­trov najbrž ne bo mogoč. Kljub vsemu bo problem prinesti zma­ja na to višino, saj z vso opremo za polet tehta preko 30 kg. Povr­hu vsega pa še ni zanesljivo, če bodo nepalske oblasti dale dovo­ljenje za polet.

Vodja odprave je izkušeni Sta­ne Belak, gorski vodnik in reše­valec, ki je do sedaj opravil oko­li 750 vzponov, od tega 50 pr­venstvenih. Opravil je številne prve zimske ponovitve težkih smeri v Julijcih, sodeloval pa tu­di na več odpravah: leta 1968 in 1970 v Hindukuš, 1972 in 1975 na Makalu, 1974 Kangbačen, 1979 Everest, 1981 Daulagiri, 1983 Gangapurna. Je član AO Matica.

Marjan Kregar, član AO Kamnik, je v 12 letih opravil več ko 500 vzponov – nekaj težkih lednih vzponov v Centralnih Al­pah, številne zimske vzpone, predvsem v Kamniških Alpah, oziroma Rzeniku. Leta 1976 je bil na Nošaku, 1981 Lotse, 1983 Gangapurna, letos pa je že sode­loval pri odpravi na Jalung Kang.

Andrej Štremfelj, AO Kranj, se ukvarja z alpinizmom 13 let, v tem času je opravil 650 vzponov, med drugim ima že dva osemti­sočaka. Za njim so naslednje od­prave: 1975 Kavkaz, 1977 Gašerbrum I, 1979 Everest, 1981 Lotse, 1983 Pamir, 1983 Anapurna.

Iztok Tomazin, ki namerava poleteti na tej odpravi tudi z zma­jem, je hkrati tudi zdravnik. Je član AO Tržič, za njim je preko 1150 vzponov. Opravil je števil­ne proste ponovitve in prven­stvene smeri. Leta 1978 je sode­loval na odpravi v ZDA, 1981 Lotse, 1983 Ararat in Pamir in 1984 v Kilimandžaro.

Poleg teh štirih članov odpra­ve, sta še dva spremljevalca: An­drej Beg, ki ima za seboj okoli 150 vzponov, sodeloval je tudi na odpravi na Gangapurno leta 1983 ter Marjan Brišar, alpini­stični inštruktor in gorski reševa­lec, pleza od leta 1968 in je v tem času opravil okoli 300 vzpo­nov. Sodeloval je na odpravi v Ande, Gangapurno in v Hindu­kuš, kjer je dosegel vrh Nošaka (7492 m).

Soški AO je priredil tabor v spomin na Marka Kogoja
Pod stenami okoli Viša so se minuli konec tedna zbrali številni alpinisti – Prvenstvena vzpona
7. in 8. septembra so člani Soškega AO izvedli spominski plezalni tabor. Dvanajst navez je opravilo 18 vzpo­nov, tudi dve novi smeri.
Tabor, ki ga je vodil Janko Humar, bi lahko razdelili na planinski in alpinistični del. Planinci, člani PD Podbrdo in PD Tolmin, so se v soboto povzpeli na Nabojs in naredili krožno turo okrog cele Viševe skupine. Naslednji dan so se v štirih skupinah vrnili v dolino. Alpinistov je bilo 24, največ iz Soškega AO, ostali pa iz AO Matice, Trbiža, dva iz Bohinja, po eden pa iz Postojne, Logatca in Prevalj. Največ so plezali daleč najbolj opevani smeri tega področja in sicer Peters-Deye v Turnu gamsove matere (V, V+, A1, 520 m) ter Krobath-Metzger, oziroma S raz v Trbiški krniški špici, po Miheliču znana kot »miss Julijcev« (V-, 550 m). Poleg ponovitev so splezali še dve novi smeri. V soboto sta Janko Humar in Sonja Jeram preplezala Piškov zob v Divji kozi. Smer poteka med Comicijevimi kamini in Krobathom, po zajedi in počeh preko velikih rumenih previsov, nad katerimi se smer za 2 raztežaja pridruži Krobathu in ko le-ta krene levo, gre nova smer naravnost naprej skozi previsen kamin in čez plošče na Božje police. Z izjemo stotih metrov čez previse je skala dobra, najtežji raztežaj pa je zelo krušljiv in drobljiv. Vseh 50 metrov je ocenjenih VI+, vmesno varova­nje je bolj simbolično in zanesljivi sta praktično le varovališči. Tudi povratek je nemogoč, saj je nemogoče zabiti dober klin. Druge težave so v okviru V. stopnje. Višina smeri je 550 m, plezala pa sta 7 ur.
V nedeljo pa sta Mitja LoDuca in Žare Trušnovec splezala izrazito, lepo vidno zajedo v spodnjem delu Turna gamsove matere, desno od smeri Petersa-Deya. Razen vstopa je vseskozi lepa dolomitska pleza­nja, lepša od sosednje smeri, pa tudi težave so veliko bolj enakomerno porazdeljene. S sulice, elegantnega stolpa s katerim se zajeda konča nekje v višini zadnjega težkega raztežaja v Peters—Deye, sta prečila desno v sestopno grapo. Ocena je V, višina 300 m in dve uri in pol plezanja.
Lepo vreme, prijazni in ustrežljivi gostitelji v koči, razpoloženje, in lepi vzponi so prispevali k zadovoljstvu vseh, ki so se tabora udeležili.

2. PP v Štruci
Prvi dan v septembru so Metod, Simona in Tone Škarja plezali Smer treh svedrovcev v Štruci. Metod je plezal prosto, kar je bila 2. prosta ponovitev te smeri, ki je ocenjena VIII.
Janez Kešnar je prosto ponovil Akademsko v Vežici v navezi z Vinetom Cotmanom. Kešnar in Smiljan Božič sta plezala tudi Kramar-Močnik, prav tako v Vežici. Vsi so člani AO Mengeš.

Nekaj 1. PP
Zadnjega avgusta sta Igor Kalan in Srečo Rehberger prosto ponovila, Centralno smer v Vežici, 1. PP, v celoti je bila to 4. ponovitev. Ocena je VI + in VI. Naslednji dan sta plezala smer »MM« v Dolgem hrbtu. 1. pro­sto ponovitev je opravil le Rehberger, bila pa je to šele 1. ponovitev. Smer je dolga 1000 m, večinoma je lahko ple­zanje (IV), značilen črn prehod sredi stene pa je V-VI in VII-. Rehberger je nato z Nušo Romih (6. septembra) opravil še 1. PP Vremenske smeri v Zobu Kalške gore. Prvi tehnični raz­težaj je za prosto plezanje ocenil VI+, drugega pa VI. Je dokaj krušljivo. Čez dva dni pa je s Kalanom v Vežici opravil še 1. P in 1. PP Helikopterja. Lepo plezanje, ocena VII.

Vzponi AO Škofja Loka
Boštjan Kekec in Damjan Vidmar sta bila v Centralnih Alpah in v Druju opravila 2. JPP Ameriške direktne. Prosto je plezal le Kekec. Slednji je potem v naših stenah soliral Hudičev steber v Prisojniku, s Petrom Šinkom pa je v Špiku splezal še Direktno smer. Franc Balon in Betka Galčič sta ponovila v Šitah Zajeda in smer JLA. Ženska naveza Betka Galčič in Marija Oblak sta v Špiku samostojno ponovi­li skalaško smer.

Mrtvaški prt
Blaž Jereb (AO Radovljica) in An­drej Kokalj (AAO) sta to snežno vesino v Jorassih splezala 17. avgusta. Čez štiri dni sta plezala novo varianto Cordier Pillaria v zahodni steni Grandes Charme Nove variante je 250 m, oce­na je VI- (en raztežaj), ostalo pa IV-V. Za celoten vzpon sta porabila 8 ur. Jereb je plezal prosto in ocenil VI. Ob povratku domov sta se s Kekcem in Vidmarjem iz AO Škofja Loke ustavi­la v Val de Mellu, kjer so vsi prepleza­li v Tempio del Ednu smer L’alba delnirvana, (VI, V-, 250 m).
Sicer pa so bili člani AO Radovljica v avgustu precej aktivni. Veliko so plezali v Triglavu. Ježek Aleš je med drugim prosto ponovil Čopov steber v navezi z Milošem Šnutom. Blaž Jereb, Ježek Aleš in Miloš Šnut pa so 12. avgusta plezali v Nad Šitom glava Spominsko smer Srečka Rihterja (3. ponovitev).
Poleg vzponov so veliko delali na Križkih podih. Ob prostih popoldne­vih so plezali tudi v Bovškem Gamsovcu. V Špiku sta Dušan Kocjančič in Miloš Šnut ponovila kombinacijo Skalaške in Krušičeve.

V Steni živahno
Triglavska stena je velikokrat polna plezalcev. Filip Bence je 7. t. m. sam ponovil Sandija Wisiaka, potem pa plezal še Zlatorogove police. Marjan Kovač je v navezi z Alešem Bjelčevičem prosto preplezal Šlosarsko smer. Mira Uršič in Zdenko Zorič pa sta plezala Peternelovo in izstopila čez Ladjo.

Nad Tamarjem
22. avgusta sta Matjaž Ravhekar in Iztok Tomazin opravila prosto pono­vitev obeh variant v severni steni Travnika. Najprej varianto Aschenbrenerja, nadaljevala pa sta po varian­ti Mesari-Jurca, ki je izredno redko plezana. Ima vsega skupaj 3 ponovitve. Nataša Leban in Bojan Počkar sta PP Zajedo v Šitah, Počkar in Jernej Stritih pa sta potem še PP Akademsko v Vežici.

Skupna tura AS Železniki
Imeli so jo 7. in 8. septembra. Ple­zali so v stenah nad Češko kočo. Sta­ne Čufar in Drago Frelih sta splezala Trikot v Dolgem hrbtu. Zajedo Ekar-Jamnik v Dolški škrbini skupaj z vstopno varianto so ponovili Drago Frelih, Jože Prezelj, Stane Čufar, Marko Kokalj in Tina Tolar. Poleg tega so plezali še v drugih lažjih smereh.

VIII. stopnja v Splitu
Sporočili so, da sta 1. PP smer Come back opravila Ivica Matkovič in Ivica Piljič. Smer ima oceno VIII-.V Splitu je razvoj prostega plezanja po­vezan z imenom Ivica Matkovič, ki je v tem letu na Kozjaku splezal dve novi smeri, ki so mestoma ocenjene VIII/ VII+. 2. septembra je opravil 1, PP Armijske smeri na Kozjaku, kar je pravzaprav varianta smeri Come back.

Srečanje pod Klekom
Na sestanku AO Velebit so se do­govorili, da bo srečanje plezalcev na Kleku 19. in 20. oktobra. Zamišljeno je, da bi bilo to srečanje tradicional­no. Poudarek bi bil predvsem na pro­stem plezanju in njihova želja je, da bi pod Klek prišlo čim več plezalcev iz Slovenije, pa tudi iz vse Jugoslavije. Veliko možnosti je za prosto plezanje, nekaj je tudi še »problemov«, ki še nimajo proste ponovitve. Na Hrva­škem bi to koristilo kot popularizaci­ja, dobili pa bi tudi izkušnje z ocenje­vanjem. Razen tega bi se lahko spoz­nali z načinom priprave, treninga itd. S seboj bodo prinesli tudi diaprojektor, zato pozivajo vse tiste, ki bodo prišli, da lahko prinesejo s seboj di­apozitive iz raznih centrov prostega plezanja v Evropi. Srečanje je na ama­terski osnovi. Spanje z izkaznico velja v domu le 100 dinarjev, prespati pa je možno tudi v votlinah pod steno. Mogoče bo tudi kupiti vodnik za Klek. Glavni organizator tega srečanja je PDS Velebit. Podrobnejše informaci­je je mogoče dobiti na naslov: Boris Čujič, Dimitrovljeva 4,41000 Zagreb.
Poročajo pa tudi o svojih Vzponih. Boris Čujič in Branko Ognančevič sta se udeležila tabora pod Mangrtom in splezala Gilbertija in Cozzolinijevo zajedo v severni steni Mangrta. Bili pa so tudi V Logarski dolini, Čujič in Zdenko Anič sta v Planjavi preplezala smer Dular-Juvan z Glavo Planjave. Čujič pa je soliral v Mali Rinki Igličevo smer. Snježana Bilač in Lenko Matejčič pa Desno varianto Igličeve.

Na vrhovih sveta
Skupaj z Mladinsko knjigo pripra­vljajo novo dopolnjeno izdajo knjige »Na vrhovih sveta«. Za slikovno ure­ditev knjige je zadolžen Stane Kle­menc, ki prosi vse, ki so se udeležili kakšne odprave, da pošljejo po 15 najboljših diapozitivov od vsake od­prave. V poštev pridejo vse pomem­bne odprave, v katerem koli delu sve­ta. 5 diasov naj bo iz dostopa, deset pa naprej od baze do vrha. Tisti, ki bodo diase poslali, naj jih označijo z zapo­redno številko, imenom in odpravo. Na poseben seznam z zaporednimi številkami diasov pa naj za vsakega napiše kratek opis.
Knjiga bo vsebovala okoli 160 slik. Zbrati je potrebno okoli 500 diapoziti­vov. Ker brez resnega sodelovanja vseh, ki so sodelovali na različnih od­pravah, ne bo dobre knjige, zato naj vsi zainteresirani pošljejo diapozitive do 20. septembra na naslov: ČGP DELO – STIK, Stane Klemene, Ti­tova 35, 61000 Ljubljana.
Vsi diapozitivi, ki ne bodo upora­bljeni, bodo vrnjeni nepoškodovani do konca oktobra. Diapozitive, ki bo­do izbrani za tisk, bodo vrnili do juni­ja 1986 (izid knjige). Še posebno so zaželeni posnetki v slabih vremenskih razmerah. Honorar za 1 diapozitiv je približno 3000 din. Knjiga bo izšla v Slovenščini, srbohrvaščini in anglešči­ni. Podrobnejše informacije je mogo­če dobiti po telefonu (061) 315-366, int. 27-10 (služba) ali (061) 574-116 (doma).

Nov vzpon v Huascaranu
Dve češkoslovaški in tri poljske alpinistke so v severni steni Huascarana Norte (6655 m) v desnem delu speljale novo smer. Pri tem dosežku so sode­lovale Blanka Danihelkova, Zuzana Hoffmanova, Amelia Kaploniak, Ewa Szczesniak (vodja) in Ewa Panejko-Pankiewicz. Vzpon je bil opravljen v alpskem slogu od 6. do 15. julija 1985. Alpinistke so se razdelile v dve skupini in izmenjaje plezale naprej ter tovorile težke nahrbtnike. Smer ima 45 raztežajev, poteka pa med dvema velikima stenskima formacijama. Med francoskim stebrom (smer iz leta 1966) in Italijanskim grebenom (smer iz leta 1974). Težave v kopni skali so dosegle V. stopnjo, veliko je bilo tudi plezanja po mešanem svetu. Naklonina ledu se je gibala med 55 in 60 stopinjami. Poleg težav v steni jih je spremljalo še slabo vreme, v zgornji tretjini vzpona pa jih je oviral še pre­cejšen mraz (do minus 20C). Sestop iz vrha je potekal po normalni smeri, na srečo je bilo vsaj tu boljše vreme. Vzpon po severni steni Huascarana je nov dosežek evropskega ženskega plezanja.

Odhod v Ameriko
V torek, 10. t. m. so z brniške­ga letališča odpotovali v Ameriko Pavle Kozjek in Peter Podgornik ter Metod Škarja in Cveto Jago­dic. Kozjeka in Podgornika, ki sta odšla plezat v stene v Kanadi, je podprla tudi Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS. Škarja in Jagodic pa sta odšla plezat v Yosemite. Sredstva so v AO Mengeš zbirali dve leti, večino fi­nančne pomoči je zbral Dare Bo­žič. Poleg lastnega denarja so sredstva prispevali še: Inex A-A, Melodija Mengeš, Hidrometal Mengeš, Plutal Ljubljana, Krka, Lek in Medex.

Tomo Česen