Alpinistične novice 39/1985

Knez in Frešer v Dolomitih

Člana AO Impol sta preplezala najprej smer Veliki Kamin (800 m), nato pa v Torre Trieste še Barakudo, ki je dolga 700 m

Marjan Frešer in Franček Knez (člana AO Impol) sta zadnjega avgustovskega dne prispela do koče Falier pod južnim ostenjem Marmolade, naslednji dan pa sta okoli 11. ure vstopila v steno med smerema Via Ideale in Ribo. Preplezala sta okoli 200 m do prve gredine v tej veliki steni, za kar sta porabila okoli 7 ur. Nazaj pod steno sta se spustila po smeri Via Ideale. Ko sta čakala na dobro vreme, sta v koči od italijanskega plezalca zvedela, da je pred dvema dnevoma prav tam s tovarišem potegnil novo smer, jo imenoval Fortuna in ocenil VII+. Tako sta Frešer in Knez ugoto­vila, da tam več nima smisla nadaljevati in da sta preplezala še vstopno varianto, ki ima oceno VII.
Več sreče je bilo 3. t. m. V desnem delu stene sta v 12 urah splezala novo smer z imenom Veliki kamin. Visoka je 800 m, dolga je 25 raztežajev, ocena pa je VI + . A2. Smer poteka ves čas po globokem kaminu, ki je mestoma zelo krušljiv. Naslednji dan sta se preselila v ostenje Civette. Po dveh dneh slabega vre­mena sta 7. t. m. ponovno pleza-la. Vstopila sta v levem delu Torre Trieste in potegnila še eno novo smer. Visoka je 700 m, za­njo sta rabila 10 ur plezanja v rumenem, mestoma krušljivem previsnem pasu. Ime ji je Barakuda, ocena VI+, Ao.
Knez je s plezanjem nadalje­val doma. 14. t. m. je v navezi z Matjažem Pečovnikom opravil prav prosto ponovitev Centralne smeri v Rjavčkem vrhu. Ocena je VIII +. Še isti dan sta v Škarjah med Miniaturo in Tamovsko prosto preplezala novo smer z oceno VI, 120 m, imenovala pa sta jo Mala predrznost.
Naslednji dan sta v Rjavčkem vrhu opravila nov vzpon, ki po­teka levo od Centralne čez dve strehi. Imenovala sta ga Čarov­nija (VI, A2; 200 m, 7 ur)

Za Cerro Torre 85 do konca septembra
Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS razpisuje me­sta za člane odprave na Cerro Torre v letu 1985. Pogoj za vodjo so izkušnje z organiza­cijo odprav ter poznavanje področja. Za druge člane pa, da so vrhunski alpinisti z vzponi v ekstremnih lednih in skalnih stenah (VII in VIII stopnja) in da imajo izkušnje z odprav.
Na pot naj bi odšla tudi filmski snemalec in zdravnik, ki morata imeti izkušnje z al­pinističnimi odpravami. Za vse udeležence pa je še pogoj prispevek 1000 dolarjev. Pri­jave pošljite do konca sep­tembra na KOTG.

Dobri vzponi v stenah nad Tamarjem
Silvo Karo je v navezi s Cirilom Jegličem (oba AO Domžale) 10. t. m. prosto ponovil Direktno v Šitah. Karo je sestopil po smeri Herlec-Hočevar (4. SP in prvi sestop), Jeglič pa po Jesihovi. Naslednji dan sta oba opra­vila 2. ponovitev Debele Berte v Šitah (54 om, V+, A3, e). Ključno mesto je previs nad prvo gredino, kjer je težko zabiti kline. V zgornjem delu je lepa skala v navpični steni. Silvo je sestopil po Jesihovi.

PREČENJE ŠIT – V stenah nad Tamarjem je bilo te dni nadvse živahno. Silvo Karo je med drugim opravil celotno prečenje Šit, ki je na sliki označeno s črticami.

Karo je 12. sept. s Tatjano Cerar vstopil v Zajedo Šit in zgoraj sta izple­zala po izstopni varianti, kjer sta našla nekaj starih klinov. Imena prvih ple­zalcev te variante so neznana, varian­ta pa zavije v desno še malo višje kot sta to storila leta 1981 Emil Tratnik in Hine Kranjc v njuni izstopni varianti. Karo je naslednji, dan plezal sam in opravil celotno prečenje Šit. Vstopil je v Tschadov steber v Travniku. Z velike gredine je zavil v desno proti steni Šit in prek gladkega žlamborja prišel nad izstopni kamin v smeri Herlec-Hočevar. Potem pa po tej smeri dol do kotla, navzgor po varianti Kambič-Ribarovič, spet navzdol po Belač-Zupanovi smeri do raza stebra. Tam je prečnica kakih 10 m pod izra­zito zarezo, ki povezuje Steber Šit z Zajedo. Čez gladke plošče na vrh stol­pa v Zajedi, po njej navzdol kakih 80 m pod velike strehe, čez Smer nor­čkov do JLA in po njej gor do Jesihove in po slednji navzdol pod steno. Ciril Jeglič pa je prosto ponovil Belač-Zupan v navezi z Natašo Mihaljovič.
Filip Bence (AO Tržič) je 13. t m. kot sedmi doslej sam preplezal Zajedo Šit, sestopil je po Jesihovi, potem je nadaljeval prek Direktne v steni Jalovca. To je bila 2. SP smeri, ki pred dnevi slavila 50-letnico. Sesto­pil je po smeri Čop-Jesih-Potočnik, potem pa splezal še Zajedo v M Jalovcu.
Blaž Jereb in Miloš Šnut (AO Ra­dovljica) sta 11. t. m. splezala smer JLA v Šitah, naslednji dati pa še Zaje­do v Travniku, Jereb prosto.
14. t.m. sta Aschenbrenerja v Travniku ponovila Marko Česen (AO Kranj) in Franci Kokalj (AS Železnki), naslednji dan pa sta Tomo Česen in Matej Kranjc (oba AO Kranj) pre­plezala v isti steni Zajedo. Česen, ki je plezal prosto, meni, da zasluži oceno VI (glede na primerjavo z drugimi smermi).
Likar Srečko (AO Logatec) in Da­vorin Žagar (Soški AO) sta prosto ponovila v Šitah smer JLA, v Travni­ku na enak način Aschenbrenerja, v Šitah sta vstopila po Belač-Zupanovi, izstopila pa po Stebru.

Trentarski Ozebnik
Miro Fon in Edo Kozorog sta 8. t. m. splezala v tej steni še eno smer. Imenovala sta jo Stopnice v nebo, plezala sta 9 ur, visoka pa je 200 m. Ocena vzpona je VII-,A2/VI+. Poteka po najbolj markantnem stebru, takoj desno od velike zajede. Začela sta v veliki zajedi, ključno mesto pa je vstop v steber čez gladke, navpične plošče, kjer sta morala zavrtati tudi edini svedrovec v smeri. Ves čas je napeto plezanje v navpični steni. Z vrha se da spustiti tudi z enojno vrvjo po gozdu na desni strani.

Smer za smerjo
Matjaž Ravhekar (AO Jesenice ) je 30. junija začel po Jeseniški, sestopil po Kranjski poči in nato še splezal Spominsko smer Srečka Rihterja. To je bila torej 2. ponovitev in 1. SP. Šestega julija je kot prvi ponovil Smer sijoče mračine. Vse te smeri so v Nad Šitom glava. 24. avgusta je z Benom Ravnikom ponovil Obraz Sfinge, čez štiri dni pa je soliral Krušičevo v Špiku skupaj z varianto Mihelič-Žumer in na koncu prečil spet levo v original. Vari­anta je tako dobila 3. SP. Z Urošem Bernardičem je 3. t. m. prosto ponovil JLA v Šitah, 8. t, m. pa je s Tomom Virkom splezal še Visoki pritisk v Nad Šitom Glava (1. ponovitev). Naslednji dan pa je opravil še 1. ponovitev Madonne v isti steni. S Svetičičevimi oce­nami v smereh: Smer sijoče mračine, Visoki pritisk in Modonna se strinja.

Makedonci na Manaslu
Nepalske oblasti so do­volile makedonski himalajski odpravi, da se prihodnjo jesen povzpne na 8163 m visoki Manaslu. Vzpon na Manaslu bo za makedonske alpiniste zadnja etapa priprav pred odpravo na Everest. Makedonski alpinisti se že več kot dve leti pripravljajo na himalajsko odpravo.

V številnih stenah
Triglav: Matevž Lenarčič je z Mit­jem Andrenškom prosto ponovil Lju­bljansko in Peternelovo, sam pa še Bavarsko z Dolgo Nemško. Robert Kobal in Leban Severin sta preplezala Bohinjsko, Skalaško s Čopovim ste­brom pa Uršič Miran, Zdenko Zorič in Drago Praprotnik. Ela Leskovšek in Stojan Kejžar sta prosto plezala Ljubljansko. Gorazd Zrinšek je z To­mažem Wilenpartom preplezal smer Kunaver-Drašler v Sfingi, z Matejem Ditritchem pa Tržaško. Slednji z Wilenpartom še Jugov steber, ki sta ga ponovili tudi Katja Kozin in Marjeta Tomšič. Igor Jamnikar in Miha Pra­protnik pa sta prosto ponovila original Helbo (VIII, 5. PP).
Velika Ponca: Wilenpart in Zrinšek sta 11. t. m. splezala novo smer — Smer za bicikle, VI, IV-V, 200 m.
Špik: Filip Bence in Janez Grohar sta ponovila Direktno smer.
Srebrnjak: Mitja Lo Duca je soliral Direktno smer. V zgornjem delu z ma­njšimi variantami, ki so nekoliko težje kot original, ki je ocenjen V in ima 450 m.
Dolgi hrbet: Miha Mihev in Andrej Gradišnik sta prosto ponovila Trikot, naslednji dan pa še Jernejev steber. Trikot so plezali tudi Marko Lončar- Miha Kuhar, Stojan Rus-Srečko Likar (slednji prosto) ter Tomažin Ivan s soplezalcem.
Nad Češko kočo: Milena Oblak in Mojca Oblak ter Stojan Rus so v Dolški Škrbini preplezali Zajedo Ekar-Jamnik, naslednji dan pa se jim je pridružil še Rožmanec in skupaj so splezali še Tomažev steber v Grintovcu, Lončar in Kuhar pa Kašutovo spo­minsko.
Nad Logarsko dolino: Šturm in Le­va sta splezala Direktno smer v Štajer­ski Rinki, Veber in Vnuk pa Vzhodno in Dušanov steber v Mali Rinki. Ra­zen Vnuka pa so drugi ponovili še Smer Iva Reya v Ojstrici.
Nad Šitom glava: Dragin Herman in Sonja Černigoj sta opravila 6. ponovi­tev Spominske smeri Srečka Rihterja, ki jo v letošnjem letu kar precej ple­zajo.
Škrlatica: Matevž Lenarčič in Bože­na Gerjevič sta splezala Skalaški ste­ber, Matevž je potem z Markom Le­narčičem ponovil še JLA v Šitah.
Mrzla gora: Franci Horvat in Jesenek Tonč sta 15. t. m. splezala dve novi smeri. Prečenje (III, 170 m, uro in pol), in Sinjebradec (150 m, 1V-V, Al, 4 ure). Zadnja smer poteka med Željo in Agonijo. V glavnem v dobri skali. Plezalca sta pustila en klin.

Verjetno nova smer
V Divji kozi sta Srečko Likar in Davorin Žagar ponovila smer Krobath-Metzger do Božjih polic. Naslednji dan pa sta v Mali Špici splezala verjetno novo smer, ki poteka po des­nem delu. Dolžina je okoli 500 m, zadnji raztežaj je skupen s smerjo Cassin-Razza. Varovala sta s friendi in zatiči, najtežje mesto pa ocenila V+.

Prijave za kategorizacijo
Podkomisija za vrhunski alpinizem pri PZS poziva vse, ki bodo kandidi­rali za kategorizacijo, naj do 5. oktobra pošljejo prijave za kategorizacijo na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, za PZVA. Poslati je treba seznam vzpo­nov na posebnem obrazcu od 1. 10. 1984 do 30. 9. 1985. Tisti, ki pošiljajo prvič, morajo izpolniti tudi osebni list. Za vse prvenstvene vzpone in prve ponovitve je treba poslati skico smeri, opise in vriše v fotografijo, sicer ti vzponi ne bodo upoštevani. Članom odprave Jalung Kang ni treba poslati diagrama gibanja na gori, ker bo to storil vodja odprave.

Seminar AI v Tamarju
Seminar alpinističnih inštruktorjev bo 26. in 27. oktobra letos, načeloma v Tamarju z začetkom ob 12. uri. Pri­jave do 18. oktobra. Stroške za udele­žence krijejo AO. Razpisni pogoji in program seminarja pripravi podkomi­sija za vzgojo do 20. septembra. Za plezalne pasove tečejo priprave za iz­vedbo testiranja po predpisih UIAA. Glede cepinov naj AO do 31. oktobra prijavijo s pismenim naročilom svoje potrebe, in sicer: število kosov, dolži­no (od 42 cm do 82 cm v intervalu po 5 kom ), lakirano ali gumirano ratišče. Za naročila do tega roka Titan zagota­vlja sedanjo ceno! Cena cepina z gu­miranim ratiščem je 5500 din, z negumiranim ratiščem pa 4500 din.

Tomo Česen