Alpinistične novice 37/1985

Uspel tabor pod Mangrtom – Tudi avstrijska naveza

Četrti tabor v spomin Tamari Likar in Pavlu Podgorniku doslej najkvalitetnejši – Vseh alpinistov je bilo 32 – 62 plezalnih vzponov

Letos se je pod severnima stenama Vevnice in Malega Koritniškega Mangarta zbralo 32 alpinistov. Poleg slovenskih so bili tudi trije alpinisti iz Hrvatske in dva iz Avstrije. Vsi skupaj so opravili 62 plezalnih vzponov.
Kljub temu, da so imeli dva dni slabega vremena, je tabor, ki ga je vodil Peter Podgornik, ču­dovito uspel. Večkrat so bile po­novljene številne znane smeri v obeh stenah, posebno pa kaže omeniti nekaj prvih ponovitev in dve prvenstveni smeri.
Marko Belingar in Gorazd Zrimšek (oba AO Matica) sta v Vevnici opravila 1. ponovitev Dunajske smeri, v zgornjem de­lu sta – kaže – plezala po smeri Mihelič-Žumer, ki doslej še ni bila ponovljena. Vsa stena je vi­soka 600 m, V+/IV-V, plezala pa sta 8 ur. Smer Mihelič-Žumer v M. K. Mangartu pa sta plezala Milan Velikonja in Vla­dimir Slamič (AO Nova Gori­ca), bila je to 2. ponovitev, vsto­pila pa sta po Cozolinijevi za­jedi.
Boris Sedej in Slavko Svetičič (AO Idrija) pa sta v Mangartu prosto ponovila Lomastijevo smer (1. JPP), ki je ocenjena VI +, V-VI. V celoti je to šele 4. ponovitev te znane smeri, ki po­teka v centralnem delu stene.
Svetičič in Janez Jeglič (slednji AO Domžale) sta opravila 1. JP Cozolinijeve zajede z variantama v začetku (VII-) in v izstopu po zajedi (VI+). V celoti je to 2. ali 3. ponovitev te smeri z direktni­ma variantama.
Filip Bence (AO Tržič) in Pe­ter Podgornik (AO Nova Gori­ca) sta splezala Meč z direktnimi variantami (prva sta smer pleza­la Knez in Painkiherjeva z nekaj ovinki, Italijani so potem speljali smer naravnost). Višina 800 m, ocena VI+, A O/VI, plezala pa sta 9 ur. Dan pred njima sta Meč ponovila tudi avstrijska udele­ženca. Smer je zelo težavna in skupaj z direktnim Cozolinijem sodi v vrh mangartske plezarije.
Sedej in Svetičič sta v Mangar­tu splezala tudi novo smer. Vstopila sta desno od Lomastijeve smeri, plezala vse do police potem pa zavila levo, navzgor do zgornje police pa med Levim Piusijem in smerjo Mihelič-Žu­mer, kateri se pri izstopu nova smer tudi pridnih. Vsekakor je to zahteven vzpon, ocenila sta ga VI+ , Al/VI, potrebovala sta dobrih 9 ur plezanja in smer imenovala Lo Bello. Še en pr­venstveni vzpon je bil opravljen v Mangartu. Bence in Podgornik sta desno od Desnega Piusija splezala pravo diretisimo, saj je vseskozi samostojna, le ob pre­hodu ob strehah se enkrat sreča s smerjo Lotos. Dolga je 800 m, plezala sta 10 ur in jo ocenila VI, Al/V. Je težja od Desnega Piusija in sodi med najzahtevnej­še v ostenju Mangarta. Posvetila sta jo Alešu Kunaverju.
Kot običajno, je bila najbolj oblegana Cozolinijeva zajeda, razveseljivo pa je tudi to, da se tabora niso udeležili le slovenski plezalci. Po mnenju vodje tabora Petra Podgornika je bil ta doslej najkvalitetnejši. Zagotovil je tu­di, da ga bodo organizirali tudi v prihodnje.

Pavle Kozjek in Peter Podgornik se odpravljata v ZDA in Kanado
Pavle Kozjek (AO Matica) in Peter Podgor­nik (AO Nova Gorica), z njima pa bo odšla še Pavla Kurinčič (AO Nova Gorica), bosta 10. t. m. z Brnika poletela v New York. Od tam bodo odšli z avtobusom čez Ameriko v državo Washington, od tam pa v Kanado. Naša alpinista imata namen opraviti čimveč težkih novih vzponov v visokih stenah Kanad­skega gorovja pod Aljasko (Britanska Kolumbija), ob koncu pa še v gorah države Washington.
V kanadskih gorah je še zelo veliko možnosti za prvenstvene vzpone. Plezala bosta v stenah, kjer naši alpinisti doslej še niso bili. Stene so kombinirane, pa tudi samo skalne, visoke do 1500 m (granit). Odprava bo na poti mesec in pol. Člani si sami plačajo pot, Podgornik pa je kot organizator zbral približno 45 starih milijonov, namenjenih za skupno porabo. Kar bo zma­njkalo, bodo morali prispevati sami. Navezali so stike s Slovenci v Ameriki in Kanadi, enako tudi z ameriškimi alpinisti v Skopaneju, kateri so jim organizirali tudi nekaj predavanj, kar bo še olajšalo finančni položaj odprave.

Stojiščni klini v Paklenici
V letošnjem avgustu sta Peter Ščetinin in Pit Schubert plezala v Aniča Kuku in opremila tri smeri s posebni­mi stojiščnimi klini, ki zdržijo od 4 do 5 ton obremenitve. V Mosoraški, Velebitaški in Klinu je sedaj zabitih vse­ga skupaj 27 stojiščnih klinov. Vse stroške je pokril Pit Schubert, ki je bil nad plezanjem zelo navdušen in mor­da se bo še vrnil in morda bo še kak­šna smer dobila na stojiščih odlične kline. Za vsakega od njih je treba odšteti več kot 20 nemških mark in če drugega ne, bi se morala komisija za alpinizem Hrvaške pa tudi Slovenije Pitu Schubertu tudi uradno zahvaliti. Upajmo, da bodo storili vsaj to.
V Mali Paklenici pa sta plezala tudi Barbkino smer (1. ponovitev), ocena V-VI.

Opium v Široki peči
Silvo Karo in Pavle Kozjek sta 2. t. m. v severni steni Široke peči opravila prvenstveni vzpon. Smer poteka des­no od smeri Krivic-Cedilnik, dolga je 10 raztežajev in za tolsta rabila 4 ure. Presenetila ju je zlasti odlična skala, saj sta pričakovala, da bo v glavnem krušljivo. So pa v smeri zelo lepi pre­hodi v navpični skali. Ocena vzpona je V-VI.
Naslednji dan sta v Sfingi prosto ponovila Kunaver-Drašler (VII+) in za vso steno (vstopila sta po Prusnik-Szalayevi) potrebovala pet ur.

Ženska naveza v Nemčiji
Ela Leskovšek in Jana Ogrinc sta obiskali področje Berchtesgadna in okoliške stene. Splezali sta smer Kleiner Trichter v Hoher Goli.
Smer je visoka 450 m in ocenjena V+/V, Ao. Skala je dobra, podobna tisti v Paklenici. Ker je potem v gorah snežilo, sta obiskali več plezalnih vrt­cev v okolici, kjer so ocene tudi za tričetrt nižje od naših.

Dve v Rakovi špici
Zadnji dan avgusta sta Matjaž Ravhekar in Benjamin Ravnik ponovila Švicarsko smer v Rakovi špici. Ravnik je opravil 4. PP in prav tako kot Biščak in Lenarčič ocenil smer s VI. Se­stopila sta po Škrlatiških gredah, na­slednji dan pa splezala še Levo zajedo v isti steni (VI, Al, V+). Bila je to šele 2. ponovitev.

Iz poročil AO
AO Matica: Tomaž Wilenpart je sam splezal Skalaško smer z Ladjo v Triglavu, Igor Jamnikar in Darjo Durjava pa sta v Vežici prosto ponovila Lahovo smer (VII+). Miro Podlipec in Irena Komprej (AS Prevalje) pa sta v Dolgem hrbtu, prav tako prosto, preplezala Jernejev steber.
AO Celje: Matej Banič in Andrej Primožič sta v Rjavčkem vrhu opravi­la 2. P Centralne smeri, ki je ocenjena VO+. Namen, da bi opravila prosto ponovitev, jima je spodletel, ker je bila streha mokra in tudi mastna. Franc Čanžek in Igor Izlakar sta po­novila v Ojstrici spominsko smer Iva Reye, Polde Felicijan in Iztok Ivakič ter Smiljan Smodiš in Sašo Štiglic pa so preplezali v isti steni smer Ogrin-Omersa.
Banič in Primožič sta 1. septembra splezala v Škarjah novo smer, ki pote­ka levo od Polikarpovega stebra. Imenovala sta jo Ameriška zadeva, ocenila pa VI-, V/II-IV. Istega dne sta navezi Čanžek-Izlakar in Felicijan-Ivakič preplezali smer Herle-Vršnik v Oj­strici, Smodiš pa je z Dušanom Golo­bom v Škarjah ponovil Golobovo smer.
AO Nova Gorica: plezali so v glav­nem nad Vršičem. Igor Badalič in Sta­ne Jablašček sta ponovila Zajedo v Nad Šitom glava, skupaj z Eriko Oblak pa še Petrič-Zaplotnik v isti steni. Navezi Badalič-Jablašček in Darko Obid (Soški AO) – Drago Ko­smač so zadnji dan v avgustu opravili 3. P Spominske smeri Srečka Rihterja v Nad Šitom glavi, Obid in Jablašček pa sta naslednji dan plezala še Albinco v isti steni.
Milan Velikonja je z Mirjam Bizjak v Šitah splezal smer JLA, z Iztokom Ipavcem pa Raz Jalovca.
Zgornjesavinska AS Mozirje: Mi­ran Cesar in Boštjan Erjavec sta po­novila Igličevo v Mali Rinki, skupaj z Mijo Štorgelj pa Tamovsko v Škarjah. Slednja je z Marjano Skorenšek pono­vila Szalay—Gerinovo v Turski gori. Jože Ošep in Ivan Plaznik pa sta po­novila Igličevo v Mali Rinki.
Soški AO: 21. avgusta sta Metod Fon in Mitja Lo Duca v Vršcu plezala Puntarsko smer (800 m, V-VI, AO). Potem so se štirje člani odpravili v skupino Sella. Lo Duca, Metoda Fon, Marko Pagon in Darjo Pajntar so med drugim plezali tudi Schoberjevo (pro­sto VII-), Vinatzerjevo v steni Ciavazes itd. Levo od izstopa te smeri (100 m) je možen sestop po vrvi – trije spusti po 40 m. Vsi klini za spust so že v steni.

Vzponi AO Rašica
V zadnjem mesecu so preplezali ne­kaj lepih smeri. Borut Železnik in Du­šan Doljak sta splezala Čopov steber, ki sta ga ponovila tudi Jani Bele in Andrej Žnidaršič. Slavko in Marija Frantar sta v Šitah plezala Zajedo. Potem so plezali v glavnem v Trigla­vu. Doljak, Janez Kastelec in Damja­na Virant so plezali Bohinjsko, Bran­ka Bračič in Železnik Prusik-Szalaya, Silvo Babič in Virantova pa Bavarsko. Tržaško sta plezali dve navezi: Frantarjeva in Virantova ter Doljak in Žni­daršič. Smer Sandija Wisiaka pa Mari­ja Frantar in Matjaž Ocepek. Na ne­davnem taboru pod Mangrtom pa sta Andrej Grum in Silvo Babič splezala Levega Piusija v Vevnici.

Williamine Dada v Aig. de Blaitiere
Bogdan Biščak in Matevž Le­narčič sta v zahodni steni Blaiti­ere opravila 1. jugoslovansko po­novitev smeri Williamine Dada, ki tudi sicer na sploh še nima veli­ko ponovitev (še ne deset). Smer sta prva plezala znana Michel Piola in P. Alain Steiner avgusta 1983. Poteka po stebru levo od Angleške smeri, ima 12 raztežajev precej težkega plezanja, saj so težave za prosto plezanje ocenje­ne 7a, to je VIII+. Biščak in Le­narčič nista plezala prosto celotne smeri, tako da sta vzpon ocenila 6a, Ao, po naše torej VI + do VII-. Najtežja mesta so v ploš­čah, kjer je varovanje urejeno s svedrovci. Vseh je v smeri 18.
Dva dni pred tem (28. avgusta) sta v Druju plezala Ameriško di­rektno. Oba sta plezala prosto (2. JPP), v treh raztežajih so ocene 6b, kar je od VII do VII+. Ven­dar se onadva strinjata z oceno Svetičiča (VII-). In še podatek, kako gre razvoj naprej: helikop­ter je ves dan vozil plezalce pod steno in jih po končani plezariji prišel tudi iskat. Na ta način iz ene največjih kopnih sten v Alpah delajo skoraj plezalni vrtec?!

Nova v Trentarskem ozebniku
Preplezala sta jo Janko Humar in Žare Trušnovec 1. septembra. Začela sta med Črno lepotičko in veliko zaje­do (le-ta še ni splezana) po poči, ki vodi čez 50-metrski previs. Nadaljeva­la sta po zajedi, ki pripelje vse do sestopne gredine. Prva dva krajša raztežaja sta tehnično plezanje A3-A4 po zasigani poči. Vseskozi je zelo previs­no, klini slabo prijemljejo, skala kru­šljiva in mestoma algasta. Najuporabnejši pripomočki so metulji in to ves komplet (vseh sedem). Dvakrat sta tudi zavrtala – prvič na stojišču, kjer svedrovec ni najboljši zaradi prepere­le skale in drugič na koncu previsa. Prvi strehi v zajedi sta se izognila po poči tik ob njej, prek druge pa sta plezala naravnost (VII-, naporno, vendar dobri oprimki). Smer je visoka 200 m, potrebovala sta 9 ur.
V soboto, 31. avgusta, je Humar s Sonjo Jeram plezal v Novem vrhu. Ponovila sta Zajedo planik in opravila 1. P smeri Reformacijo, za katero pra­vita, da bi zaslužila oceno VII- (prej VI+). Sicer mali oprimki v ploščah, vendar so zanesljivi. Vsi potrebni klini so v smeri. Igor Škamperle in Andrejka Frelih pa sta plezala Zajedo pojoče travice in smer Čufer-Fon. Naslednji dan sta Bogomir Humar in Sonja Jer­man kot prva ponovila Viharnik v levem boku Vršaca (V+, IV+). V spodnjem delu sta opravila novo vari­anto po zajedi, najbolj izraziti raz­člembi sredi stene (IV+), medtem ko sta prva plezalca plezala po ploščah desno od nje.

Tomo Česen

Bavarski reševalci v Radovljici
Radovljiški reševalci so že pred leti imeli stik s kolegi iz Schlierseeja (zgornja Bavarska) in zdaj so jim le-ti vrnili obisk. Minuli teden je bilo v Radovljici kar 30 tamkajšnjih reševal­cev in svojcev. Seveda so bili tudi v gorah. Povzpeli so se na Triglav, ne­kaj pa jih je v Steni plezalo po Bavar­ski in Slovenski smeri. Na koncu so si izmenjali tudi izkušnje pri reševanju.

Prepoved za Ararat
Nekaj slovenskih alpinistov se je udeležilo novosadskega trekinga na Ararat. Po nekaterih mnenjih si orga­nizatorji trekinga zaslužijo nezado­stno oceno pri organizaciji. Najprej so se ustavili v vasici Cukurbag, v skupini Aladaglar v Taurusu. Področje je plezalno bolj zanimivo v nižjih prede­lih, medtem ko so visoki vrhovi zveči­ne zelo krušljivi. Potem so nadaljevali pot do Dugobayazita pod Ararat, kjer pa so izvedeli za prepoved vseh vzpo­nov na to goro, ki so jo uvedli zaradi nemirov na tem področju. Spremenili so načrt in se odločili za vzpon na Erciyes (3900 m). Černilogar, Krapež, Golnar in Podlogar so preplezali SV žleb (50°, 40°-45°, 400 m), Zden­ka Golevšček in Franci Horvat pa sta sestopila po ledeniku v SZ steni (do 45°) in se povzpela po grapi v severni steni.

Razstava v počastitev 90-letnice PV
Kljub močni zagnanosti kranjsko­gorskih planincev za dograditev njiho­ve planinske postojanke Koče na goz­du, ki jo upravljajo že od leta 1922, pa imajo člani odbora PD Kranjska gora veliko razumevanje za kulturno dejav­nost društva.
Organizirali so prikaz razstave »Gorska krajina in planinska literatu­ra«, ki jo je v počastitev 90-letnice izhajanja Planinskega vestnika pripra­vil Loški muzej Škofja Loka v sodelo­vanju s Planinsko zvezo Slovenije. Razstava je v avli osnovne šole Kranj­ska gora odprta vsak dan od 31. avgu­sta do 13. t. m. Glavni spremni teksti literarnega dela razstave so pisani v štirih tujih jezikih in je torej zanimiv poleg umetniških slik 15 akademskih slikarjev tudi literarni del razstave. Med drugim je na ogled tudi bogata planinska literarna zbirka znanega planinca, alpinista in gorskega reše­valca Uroša Župančiča. Razstava je bila že prikazana v Škofji Loki, na Bledu in v Bohinjski Bistrici.

Kunaverjeva in Marinčič
Vlasta Kunaver (AO Matica) in Sandi Marinčič (Akademski AO) sta avgusta opravila nekaj zanimivih vzponov v skupini Mt. Blanca. V ne­deljo, 11. avgusta, sta ponovila Cordierov steber v Z steni Grandes Charmosa, Marinčič je celo opravil PP (VI+, sicer TD+, 600 m). Lepa smer v skali, z veliko pomoči, ki je doslej naši plezalci menda še niso plezali. V Aiguille du Peigne sta dva dni kasneje na enak način ponovila smer Vaucher (TD, 450 m, PP V+/VI + ). 17. in 18. avgusta sta preplezala Ameriško smer (ED, 1100 m) v Druju in to v celoti. Bivakirala sta na balvanu, ko­der je edino kolikor toliko primerno mesto, In 23. avgusta sta preplezala (verjetno tudi 1. J P) še Švicarsko smer (ED-, 350 m) v Gr. Capucinu.

Eiger in Gr. Jorasses
Stipe Božić in Edo Retelj, oba člana AO Mosor iz Splita, sta 13. in 14. avgusta ponovila Klasično v S steni Eigerja. Bivakirala sta na Rampi, raz­mere pa sta imela sorazmerno ugodne (s slapovi vode v kaminu in nekaj požleda). 18. in 19. preteklega meseca pa sta preplezala še drugega od »treh zadnjih problemov Alp«, S steno Grandes Jorasses. Bivakirala sta v Rumenem rebru, potem ko se je po­noči pripodila nevihta, ki je večino navez prejšnje popoldne pognala iz stene. To sta prvi hrvaški ponovitvi smeri.

Iz AO Mojstrana
Franci Teraž je 18. avgusta ponovil Peternelovo v Steni. Teden dni kasne­je je sam (PP) v uri in tričetrt preple­zal Skalaško z Ladjo in Severni greben do vrha Triglava. Sestopil je po Dolgi nemški smeri. Zadnjega avgu­sta sta s Cvetom Kemperletom ponovila Ljubljansko, dan na to pa še Schinkovo v Frdamanih policah.

Nad Velim poljem
Alpinisti iz Bohinja so imeli konec avgusta tabor na Velem polju. Plezali so v Zobu Kanjavca, Vernarju, Mišelj vrhu, Stogu itd. Jaka Bahun in Martin Šolar sta v soboto preplezala novo smer – lovsko diretisimo v Z steni Vernarja: IV-/III, 160 m, 2 h, desno od Pastirske. Boštjan Repinc in Mat­jaž Žmitek pa sta dan poprej napra­vila novo varianto (IV+, 3R) smeri Budkovič-Mihelič v Zobu.
Našlo pa se je tudi založeno poroči­lo AO Gorje. Roman Grame in Slav­ko Klinar sta 17. avgusta preplezala tri nove smeri, in sicer v SV steni Šmarjetne glave. Smer prijateljev, ki sta jo posvetila Zvonetu Kunšiču, sta ocenila s IV+/V, 130 m, Kaminsko III+, 150m, Mastno pa IV+III+.

Franci Savenc

Z Aleševo kamero v Himalajo, 70 minut zanimive projekcije
V petek, 20. t. m. ob. 20. uri bo v Mali dvorani Cankarjevega doma zanimiva projekcija, ki so jo organizatorji imenovali »Z Aleševo kamero v Himalajo«. Med približno 70-minutno projekcijo bodo gledalci videli film Trisul, ki ga je Aleš Kunaver posnel leta 1960, njegovo gradivo z Anapurne in diapozitive z odprave v J steno Lotseja. Ob tem bodo predvajali še originalne magnetofonske zapise pogovorov med bazo in alpinisti v steni.
Škoda, da se ni ohranilo filmsko gradivo, ki ga je Kunaver posnel na potovanju, ki sta ga z Zoranom Jerinom opravila po Nepalu konec leta 1962 in v začetku 1963. Kaže, da je zgorelo med požarom v Viba filmu. Ohranjen pa je na srečo vsaj tekst tega filma in videti je, da bo celo publiciran – v knjigi o Alešu Kunaverju, ki je že v pripravi.

I.D.