Alpinistične novice 36/1985

Česen dvakrat solo v Jorassih Walker in Angleška smer

Dosežek našega alpinista je v središču francoskega alpinizma Chamonixu vzbudil veliko zanimanje — Predavanje o Jalung Kangu

Po Mrtvaškem prtu in drugi ponovitvi smeri Rolling Stones so naši alpinisti v severni steni Grandes Jorasses, eni izmed treh zadnjih problemov Alp, preplezali še dve veliki smeri. Tomo Česen (član AO Kranj) je splezal svetovno znani Walkerjev steber in kot prvi sam preplezal centralni Koluar, po katerem poteka Angle­ška smer.

STENA GRANDES JORASSES – Levo Walker, desno Angleška smer

Letos je bilo v francoskem de­lu Centralnih Alp precej sušno poletje, tako da razmere v ledu niso bile najboljše. Skoraj ves ju­lij je bilo vreme dobro, prva po­lovica avgusta je bila slaba, po­tem pa spet v redu. Temperatu­re pa so bile v povprečju precej visoke. Česen je v steno vstopil 23. avgusta in Walkerja splezal v 6 urah. Bila je to 3. jugoslovan­ska solo ponovitev, pred njim sta dva alpinista iz BiH potrebo­vala dva oziroma tri dni. Steber je bil v glavnem kopen. Sestopil je po Lastovičjem grebenu, po­tem pa iz istoimenskega sedla še po koluarju, ki so ga plezali pr­vič pozimi 1977, nazaj pod ste­no. Potem se je odločil še za An­gleško smer, ki sta jo leta 1976 preplezala Nick Colton in Alex MacIntyre. Pred njima so tod poskušali že pozimi 1972 Bonington, Burke, Clark in Haston, vendar so se morali po 17 biva­kih obrniti 350 m pod robom stene. Smer je visoka 1200 m, ocena VI, in je v opisu opisana kot zelo zahtevna smer stene mnogo večja kot n. pr. najstrmejši odseki v Drujevem koluar­ju. Česen je imel razmere dobre, vendar pa je bil centralni koluar slabo zalit z ledom, malo bolje je bilo tam, kjer se smer križa s Terrayevo varianto Walkerja. Potem sledi malo večja ledna strmina, za konec pa še skalna plezarija poševno levo navzgor proti izstopu Walkerja, z nekaj težkimi mesti. Plezal je vso noč in že podnevi dosegel najvišjo točko Jorassov, Pointe Walker(4208 m). Bila je to prva solo ponovitev, v celoti pa ima smer 6 do 7 ponovitev. Kot četrta sta jo preplezala tudi Zvone Drobnič in Janez Skok leta 1982 v precej slabih razmerah.
V središču francoskega alpi­nizma, v Chamonixu, sta vzpona naletela na ugoden odziv, zlasti seveda vzpon po Angleški smeri. Novico je objavil tudi časopis La Dauphine. Prav gotovo je to priznanje za naš alpinizem, še posebej če vemo, da v glavnem objavljajo uspehe svojih alpini­stov. Torej letos v tujini ne bodo mogli prezreti uspehe slovenskih alpinistov.
Česen pa je v Chamonixu imel tudi predavanje o naši himalajski odpravi Jalung Kang. Namera sicer ni uspela v celoti, ker so na ENSI imeli ravno zaključek šole z izpiti. Predavanje si je ogledalo nekaj gorskih vodnikov in profe­sorjev in francoske alpinistične šole (ENSA) in vsi so se izrazili zelo pohvalno. Zanimanje je bi­lo tudi zato, ker so Francozi osvojili Jalung Kang z južne stra­ni leta 1984.

V Izgorjeli grudi
Mukrim Šišič (AO Bukovik) je v treh dneh splezal novo smer v SV steni Izgorjele grude na Prenju. Viso­ka je 320 m, ocena A2/VI. V glavnem je previsna in veliko je tehničnega ple­zanja. Prvi dan je splezal 150 m, po­tem pa še vsak dan po 80 m. Pravijo, da je to najtežji vzpon v BiH.

Črna poč v Stenarju
Pavle Kozjek je v soboto, 24. avgu­sta, v navezi z Marjanom Kovačem prosto ponovil original Helbo. Na­slednji dan pa je z Milenkom Arnejškom v Stenarju splezal še eno novo smer, ki poteka med Ancljevo in Ka­minsko, v predelu, kjer sta plezala tudi Tomazin in Ravnik. Smer se po 7 raztežajih priključi Kaminski. Ključni raz­težaj je široka črna poč (VII-, A0/1), ki pripelje čez previsni del stebra, drugo je precej lažje. Nadaljevati sta sicer mislila po stebru desno od Kaminske do vrha, a je skala naprej zelo krušlji­va. Od tam, kjer sta končala, pa je možen tudi eleganten sestop po poli­cah v desno. Nekje v tem delu so menda plezali tudi že Jeseničani, torej bo treba stvari še razčistiti.

AO Kozjak tudi v Julijcih
Zdenko Zorič in Mira Uršič (AO Impol) sta splezala Zajedo v Travni­ku, Matjaž Roter in Vrečko pa Zajedo v Šitah. Armand Polegek je z Du­šanom Golubičem ponovil Zmaja v Ojstrici, z Markom Lukičem (AO TAM) pa Bregarjevo v Štajerski Rinki.

3. PP Švicarske
V severni steni Rakove špice sta jo 10. avgusta opravila Bogdan Biščak in Matevž Lenarčič. Za doslej predlaga­ni oceni (VII- in V+) menita, da sta pretirani in smer ocenjujeta s VI. Ple­zala sta 5 ur, sicer pa je bila v celoti to šele 8. ponovitev te znane smeri, ki je letos slavila 25-letnico. Potem sta se­stopila pod Stenar in tam opravila 2 PP Ancljevega stebra. Z oceno VI+ se strinjata.

Črnučani doma in na tujem
Mirko Kranjc in Jelka Tajnik (AO Ravne) sta v Triglavu plezala Helbo, izstopila pa čez ladjo. Splezala sta tudi Ljubljansko, Kranjc prosto. Marjan Kovač in Dušan Žigon pa sta v Frdamanih policah splezala Schinkovo smer, Marjan Kovač in Aleš Bjelčevič (AAO) pa Juvan-Šteblaj v Široki peči. Njihovi člani pa so bili tudi v Selli in Treh Cinah, kjer sta Milan Črv in Dare Šolaj a opravila več vzponov.

Prečenje Mont Blanca
Člani AS Železniki so se tudi letos odpravili v Chamonix. Letos so bili večinoma pripravniki in tako so se odpravili na prečenje Mont Blanca. Prevc Miha ga je skupaj z Markom Kokaljem, Blažem Okornom in Valentino Tolar opravil 23. avgusta, na­slednji dan pa sam še Janez Rant v zelo kratkem času.

V Treh Cinah
Peter Podgornik in Vladimir Slamič sta v Zahodni Cini ponovila dobro znano smer Cassin-Ratti, v isti steni pa tudi Demuthov raz. V Punta Frida pa sta preplezala še Comicijevo smer.

PP Kunaver-Drašler
V Sfingi sta jo 17. avgusta prosto ponovila Igor Jamnikar in Miha Praprotnik (AO Matica). Bila je to 5. PP (VII+, VII-, VI). Na enak način jo je teden dni kasneje splezal tudi Matej Banič v navezi s Tomažem Žirovnikom (oba AO Celje). Istega dne sta jo klasično plezala tudi Tržičana Milan Meglič in Luka Rožič.

Novo v Sfingi in Civetti
V najmarkantnejšem delu Triglavske stene je sedaj že osem smeri – Biščak in Lenarčič opravila celotno prečenje Civette – Kraja

Silvo Karo in Franček Knez sta v Sfingi začrtala še eno novo smer in jo imenovala Diretissima, Bogdan Biščak in Matevž Lenarčič pa sta opravila prvenstven vzpon v Dolomitih.
Karo in Knez sta vstopila v soboto, 24. avgusta. Začela sta v Jugovi grapi in do police, kjer je vstop v Obraz Sfinge, splezala 4 raztežaje. Nadalje­vala sta med Obrazom in Črnim prtom, po plateh in po poči do velike strehe, ki je še enkrat večja kot v Obrazu. Pod njo sta trikrat zavrtala, nad njo pa nadaljevala po zasigani poči do druge police pod izstopno za­jedo. Izplezala sta levo od nje, čez strehe. Diretissima je dolga 9 raztežajev, visoka 300 m. Ocenila sta jo VII-, A3, A1, e, plezala sta pa 8 ur in pol. V smeri sta pustila 3 svedrovce s plošči­cami in vijaki ter 4 kline. Priporočata pa profile, jeseničane in metulje. Sfin­ga je tako dobila osmo smer. Od leve proti desni so splezali: Kamin Sfinge, Kunaver-Drašler, Raz mojstranskih veveric, Obraz, Diretissima, Črni prt, Ključ sreče in Desperados. Dotlej je Knez edini, ki je preplezal prav vse.
Biščak in Lenarčič pa sta 18. avgu­sta prosto ponovila v Civetti smer Andrich-Fae (VI+). Dva dni kasneje pa sta opravila prvenstven vzpon. Prečila sta celotno ostenje. Ocena je VI+ (en raztežaj), drugo pa VI/V+ in lažje. Smer sledi jasni razčlembi čez vso ste­no, ki se izgubi le med smerjo Philipp-Flamm in Solleder-Letenbauer. Va­rovala sta 35 raztežajev, še za približ­no toliko pa sta splezala še nenavezana. Plezanje je povsem prosto, izjema je le nekaj spustov ob vrvi. Porabila sta 15 ur plezanja in bivakirala na robu stene. Naslednji dan pa ju je čakalo žalostno presenečenje. Vdrli so v njun avtomobil, odnesli za pri­bližno 10 starih milijonov deviz, pa še alpinistično opremo v približno enaki vrednosti. Očitno so bili tatovi iz vrst alpinistov, saj so pri opremi naredili strokovni izbor in odnesli le najboljše.

Vzponi AO Matica
Igor Jamnikar in Miha Praprotnik sta 21. avgusta prosto ponovila v Ve­žici kombinacija Pasja – Zajeda usmi­ljenja. Ocenjujeta VIII-, doslej je bi­la ocena VIII. Katja Kozin in Tomaž Wilenpart sta v Selli splezala šest sme­ri (od V + do VI + ), potem pa sta v Civetti z bivakom preplezala smer Solleder-Lettenbauer (VI-, 1100 m), ki še vedno spada med velike dolomit­ske vzpone.

Aktivnost AK Impol
Bojan Veber in Marjan Frešer sta 24. avgusta preplezala Trikot v Dol­gem hrbtu, Milan Romih in Ivan Šturm ter Dani Tič in Simon Vnuk pa Bregarjevo v Štajerski Rinki. Nasled­nji dan sta Marjan in Irena Frešer plezala še Vzhodno smer v Mali Rin­ki. 17. avgusta sta menda Frešer in Knez v Travniku desno od Zajede preplezala novo smer. Ocena je VII-VIII. Drugih informacij niso posla­li. Zakaj tako?

Na voljo so klini iz SZ
Sedaj se pri nas mudijo sovjetski alpinisti iz Latvije, kot izmenjava za letošnji Tien Šan. Na PZS so do četrt­ka, 5. t. m., na voljo njihovi klini. Za votle ledne vijake iz titana je treba odšteti 2200 dinarjev, jekleni pa velja­jo 1500 dinarjev. Na voljo so tudi skal­ni klini iz titana. Navadni so po 300 dinarjev, profilni pa po 400 dinarjev. Po 150 dinarjev pa je mogoče kupiti že rabljene.

Tabor v spomin Marka Kogoja
Za konec tedna, 7. in 8. t. m. ima Soški AO plezalni tabor pod Višem, bo v spomin Marka Kogoja, ki se je ponesrečil v tamkajšnjih gorah. Vabi­jo vse, da se jim pridružijo. Tabor se bo začel v petek zvečer in bo trajal čez konec tedna. Koča Pellarini je izho­dišče za ture v stenah nad Žabniško krnico (Divja koza, Turn gamsove matere, Viš) in stenah nad dolino Mr­zle vode (skupina Trbiške krniške špice). Dostopi do smeri so kratki, veči­na sten je oddaljena manj kot uro hoda, sestopi pa potekajo po dobro vzdrževanih poteh. Smeri so visoke od 400 do 600 m, težavnost pa okoli IV. do V. stopnje. Težjih smeri je manj, predvsem zato, ker še niso splezane. Možnosti za nove vzpone je to­rej veliko. Skala je večinoma izvrstna, bogata oprimkov, dolomitskega tipa. Smeri v teh stenah spadajo med naj­lepše v Julijcih. Vse potrebne podatke najdete v vodničku Tineta Miheliča: Ture na področju koče Pellarini.
Dostop: cesta Rateče-Trbiž (za Primorce čez Predel) – Valbruna (Ovčja vas). Od tu še 3 km proti Zaje­zeri in levo na makadamski odcep, ki nas čez široko strugo potoka pripelje do parkirišča. Naprej je cesta prevoz­na le za terenska vozila. Dobro ozna­čena pot nas pripelje do koče (uro in pol od konca ceste), od Ovčje vasi, do koder je možno priti z javnimi prevoz­nimi sredstvi, pa še kakšno uro več.
Oskrbnika sta jim obljubila pose­ben popust, tako da bo cena prenočiš­ča le približno 5000 lir. Prostora za taborjenje pa je okoli koče tudi do­volj. Voda je na voljo. Vodja tabora bo Janko Humar. Zadnji konec tedna pa so njihovi člani plezali v Karnijskih Alpah. Humar in Sonja Jeram ter Ža­re Trušnovec in Emi Meschrig (CAI Tarvisio) so v Monte Cavallu splezali smer Gocce di Tempo (VI-, V+). Na­slednji dan pa so plezali v Vevnici. Trušnovec in Andrejka Frelih sta po­novila Barbaro, Humar in Jeramova pa sta začela po levem Piussiju, potem pa sta med Belim križem in Barbaro naredila 4 raztežaje variante, težave so od IV do V.

Naša smer na Kilimandžaro
Viki Grošelj in Danilo Cedilnik sta prvega avgusta odpotovala v Afriko. Pridružila sta se trekingu na Kiliman­džaro, ki so ga organizirali planinci reškega PD Kamenjak. Šestega avgu­sta so bili pod goro. Drugi so odšli po normalni poti na vrhu, onadva pa sta se lotila prvenstvene smeri v JV steni Kiba (5895 m). Stena je v tem delu visoka približno 1500 m. Skoraj pov­sem je zaledenela in objektivno precej nevarna zaradi podorov serakov in padajočega kamenja. Plezala sta levo od klasične smeri. Prvi dan sta zmogla 1100 metrov stene, naklonina ledu je bila 50 stopinj, ponekod 55 stopinj. Težave v skalah pa so dosegale četrto stopnjo. Tehnične težave torej niso velike, je pa smer zelo dolga in ves čas napeta prav zaradi objektivnih nevar­nosti. Bivakirala sta na višino 5500 m in 9. avgusta izplezala na greben ka­kih 200 m desno in glavnega vrha.
Smer je visoka 1400 m, povsem samo­stojna in če ne bi bilo objektivnih nevarnosti, tudi zelo lepa. Smeri sta poimenovala Jugoslovanska.

Številne proste ponovitve
Janez Benkovič (AO Kamnik) je 24. avgusta opravil 3. PP Jernejevega stebra v Dolgem hrbtu z Natašo Erja­vec (PD SCT). Miro Podlipec in Irena Komprej sta v sredini prejšnjega me­seca prosto preplezala smer JLA v Šitah, v Triglavu pa kombinacijo Peternelova-Čopov steber. Benjamin Ravnik je v navezi z Marjanom Bohnecem prosto ponovil JLA, oba pa še Zajedo Šit. Boštjan Kekec je z Vladimirjem Bukovcem prosto ponovil Comicijevo varianto Raza Jalovca in Belač-Zupan v Šitah, Nejc Hudolin, Jure Bogataj in Damjana Klemenčič pa Desno v Dedcu.

Živahno v Steni
Edo Kozorog je s sovjetskim alpini­stom, ki se sedaj s tovariši mudi pri nas, prosto ponovil Peternelovo. Gle­de na smeri, ki jih je še plezal, meni, da tudi Puntarska v Vršacu zasluži oceno VII- za najtežje mesto. Aco Pepevnik in Polde Felicijan ter Franc Čanžek in Igor Izlakar so preplezali Skalaško z Ladjo, Benjamin Ravnik in Matjaž Ravhekar pa Obraz Sfinge. Ravnik je soliral, tudi Belač-Zupan v Šitah, z Gregom Prezljem pa sta po­novila tudi Libereško Frdamanih poli­cah. Peternelovo v Triglavu sta pleza­la tudi Robi Držan in Zoran Gričar.

Odhod Daulagiri 85
Danes, 2. t. m. bo ob 15. uri zadnji sestanek pred odhodom na 8167 visoki Daulagiri. Člani so Stane Belak, Iztok Tomazin in Marjan Kregar ter Andrej Štremfelj, ki pa sta že v Nepalu. Kot spremljevalca bosta sodelovala tudi Marjan Brišar in Andrej Beg, z njimi pa bodo odpotovali v Ne­pal tudi udeleženci trekinga okoli Anapurn.
Odhod bo v torek, 3. t. m. ob 9. uri izpred PZS na zagrebško letališče.

Škarjevi aktivni
Simona Škarja je 10. avgusta prosto ponovila Akademsko v Vežici (VII-, V+), v navezi z Janezom Kešnarjem in Smiljanom Božičem. Čez dva dni je skupaj z bratom Metodom v Beli peči nad Lomom ponovila še Božično smer (VI, A2). Skupaj z očetom Tonetom pa so bili v Švici in opravili zaradi slabega vremena le pristop na Lauterbrunn in Breithorn. Metod pa je v področju Lago di Grada ponovil smer Cicala-clac, ki je v reviji Alpin ocenje­na VIII-. Potem je v Peči nad Gabrovko opravil 2 PP. in 1. P smeri Try to fly (VIII + , VI-), ki stajo spomla­di zlezla Kmet in Slabe. Potem sta Metod in Tone v Triglavu splezala še Raz Sfinge, 22. avgusta pa še Lahovo v Vežici, Metod prosto. Dva dni za­tem pa je Metod v navezi z Janezom Slokanom prosto ponovil kombinacije Helba-Čopov steber v Triglavu. Helbo (4. P. P.) je ocenil VIII -, Čopov steber pa VI +. Dan pred njim je 3. P, P. Helbe opravil Edo Kozorog z Andrejem Begom.

Franci Savenc

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja