Alpinistične novice 38/1983

Celjani uresničili načrt s prvo odpravo v Himalajo

Njihov cilj je Gaurišankar, v odpravi, ki jo vodi Slavko Cankar, pa je še devet članov – Prek južne stene na klasičen način

Jutri bo v Nepal odpotovalo deset članov prve celjske himalajske odprave. S tem celjski alpinisti uresničujejo že star načrt. Tako rekoč od ustanovitve so bili celjski alpinisti v vrhu slovenskega in jugoslovanskega alpinizma. Udeležili so se že petih jugoslovanskih himalajskih odprav, bili so v Karakorumu, pa na vrhovih južnoameri­ških Andov, na Norveškem in seveda v Alpah. Zadnji dve leti so poprijeli za vsako delo, da so zbrali potrebno denarno osnovo za odpravo.
Zamisel se je menda rodila na lede­niškem tečaju leta 1979 pod Grossglocknerjem, ko jih je slabo vreme prisililo k počitku. Pokojni Ciril Debeljak-Cic, dolgoletni vodja celjskega alpinističnega kolektiva, jim je začel pripovedovati o Gaurišankarju; o tem, kako lepo se vidi iz katmanduj­ske doline, tako mogočno, da so ga imeli nekaj časa celo za najvišjo goro svata, pa o načrtih, ki jih je v šestdese­tih letih že pripravil Fedor Gradiš­nik … Kdo se ne bi navdušil.
Ime Gaurišankar je hindujskega izvora in sestavljeno iz dveh delov.
Južni vrh (7010 m), je Gauri, kakor je ime božanstvu plodnosti in lepote, severni (7145), ki je najvišji vrh Rolva- ling Himalaje na meji med Nepalom in Tibetom, pa je Šankar ali ena od oblik Šive, boga uničenja pa tudi moči obnavljanja. Budistični Šerpe pa ga imenujejo Jomo Tseringma. (Po ne­kih tolmačenjih naj bi bil Gaurišankar tudi »Boginja večnega življenja«.)
Gora je sveta enim kot drugim in zato nanjo nekaj časa niso bili dovoljeni vzponi. Vendar pa je do leta 1964 poskušalo šest odprav. Potem so »za­prli« ta del Nepala vse do leta 1969, Gaurišankar pa je doživljal to usodo celo do jeseni 1978. Spomladi prihod­nje leto pa je prišla ameriško-nepalska odprava, ki sta jo vodila Read in Pertemba. Bazni tabor so postavili na zahodni strani gore v višini 4900 m, na vrh pa so se povzpeli prek zahodnega ostenja. Zdelo se jim je najvar­nejše, smer pa najkrajša in ima naj­manj težav. Toda Roskelly, ki je v navezi z Dorjem stopil na severni vrh, je povedal, da se mu je mestoma zde­lo težje kot v severni steni Eigerja.
Na južni vrh se je posrečilo priti še isto leto (po monsunu) članom angleško-nepalske odprave. Preplezali so JZ greben, na vrh pa stopili v začetku oktobra. Britanca Boardman in Leach, Švicar Neithardt, Šerpa Lama pa se vrha niso dotaknili, da ga ne bi onečastili.
Potem so zaman poskušale še av­strijska, španska, japonska in poljska odprava. Zadnja letos spomladi prek južne stene, ki je tudi cilj celjske od­prave.
Vodja odprave Slavko Cankar in preskušeni himalajec Jože Zupan, ki sta si steno Gaurišankarja ogledala med lansko raziskovalno odpravo, sta že spomladi pripravila natančen načrt.
Prek 2000 m visoke J stene se bodo morali namreč povzpeti na klasičen – ekspedicijski način. Deloma zaradi te­hničnih težav, predvsem pa zato, ker z nje ne vodi nobena lahka smer. Po isti smeri se bodo morali vzpeti in tudi sestopiti. Temu primerna je tudi opre­ma. Poltretjo tono jo bodo vzeli s seboj, del pa jo bodo vzeli še iz skladi­šča naše KOTG v Katmanduju.

Člani odprave
Slavko Cankar (34) je dipl. inž. ke­mijske tehnologije zaposlen v Cinkar­ni. V 6 letih je opravil okoli 170 vzpo­nov doma in na tujem, je tudi AI in vodja odprave.
Zvone Drobnič (28), steklopihač v ljubljanski Vegi je edini »gost« v odpravi. Je namreč član AO Matica, v štirih letih pa je opravil več kot 80 odličnih vzponov.
Aco Pepevnik (24), skladiščnik v Zlatarni, ima sedemletni alpinistični staž, več kot 200 vzponov in bil je že na dveh odsekovih odpravah, v Ande (1978) in na Norveško (1980).
Brane Povše (26), strojni ključav­ničar v SIP Šempeter, alpinist pa se­dem let in med drugim tudi IA ter član GRS, ima za seboj 180 alpinistič­nih tur in odpravo »Norveška 80«.
Smiljan Smodiš (26), je študent gozdarstva, z alpinizmom pa se ukvar­ja že sedmo leto. V tem času je opra­vil nekaj več kot 140 alpinističnih tur v domačih in tujih gorah.
Aleš Stopar (23), je študent, v še­stih letih pa je sodeloval na 160 lažjih in težjih alpinističnih turah. Je alpini­stični inštruktor, leta 1980 pa je bil v gorah Norveške.

Marjana Šah (25) je dipl. defekto­loginja in bo prva slovenska alpinistka v himalajski odpravi. V osmih letih je opravila že 270 tur, nekaj med njimi zelo zahtevnih. Odpravi: na Norveško (1980) in v Pamir (1982).
Bojan Šrot (23), študent prava, je med alpinisti že šesto leto in je v tem času opravil okoli 170 vzponov. Je tudi član GRS, leta 1980 pa je bil z odpravo na Norveškem.
Jože Zupan (29) – učitelj telesne vzgoje na OŠ Primoža Trubarja v La­škem. V 11 letih je opravil okoli 300 vzponov, je AI, član GRS, bil je v Andih, dvakrat v Himalaji itd.
Tone Žuntar (34) je zdravnik v Zdravstvenem centru Titovo Velenje, ima pa že tudi 9 let alpinističnih izku­šenj. Je član GRS in je bil lani z odpravo AO Impol v Andih.

Bo prvenstvena?
Davorin Praprotnik in Benjamin Ravnik, člana AO Jesenice, sta 24. avgusta preplezala Z steno Visokega Rokava med Kugyjevo in Levo (Freli­hovo) smerjo. Ker v vodniku tod ni nobene smeri, ne vesta pa tudi, kje vse je plezal Knez, sta poslala podro­ben opis (ocena III+-/II-III, 350 m) in shemo za preučitev. Če se bo izkazalo, da je bil njun vzpon prvenstven, pred­lagata, da se smer imenuje Barbarina. Ko bi le vsi ravnali tako!

Ponovila ameriško direktno v Druju
Ravenčana Robi Jamnik in Rok Kolar sta plezala kljub slabemu vremenu
Po petih dneh čakanja na izboljšanje vremena sta Robi Ja­mnik in Rok Kolar (AO Ravne) preplezala Ameriško direktno (Hemming-Robins) v Druju do stika z Nagnonejevo. Zjutraj pa so jima francoski alpinisti povedali, da se spet pripravlja poslabšanje, zato sta morala nadaljnji vzpon opustiti. Kot večina drugih sta se spustila nazaj po smeri. K sreči, saj ju je kmalu ujel dež. Vzpon je bil čudovit, kakor sta povedala, plezanje po počeh sredi ogromnih navpičnih plošč.
Dva dni kasneje, ko se je za hip spet zvedrilo, sta vstopila v Couzyjevo smer v Aig. de l’M. čeprav sta bila zelo hitra, ju je spet ujel dež. 31. preteklega meseca sta nekoliko poz­no vstopila v »Viseči ledenik« v S steni Aig. du Plan. Bil je v obupnem stanju (Charmoz je imel namesto snežišč le kopico črnega ledu, Dru je bil tudi na severni strani povsem ko­pen … le stena Gr. Jorasses je bila ves čas zasnežena), zato sta le s teža­vo premagovala serake. Nista se mo­gla niti vrniti, zavila ju je še megla in pretoplo je bilo, pod vrhom pa ju je ujela še nevihta. Toda po bivaku na Col des Diex Aigles je bilo zaradi ohladitve vseeno nekoliko bolje in srečno sta potem prečila na Aig. du Midi.

Mednarodno srečanje in balkaniada
V Maljovici pod Rilo je bilo živahno – Dekleta je motilo slabo vreme
Zadnje dni avgusta je bilo v Maljovici pod Rilo še poseb­no živahno. Bolgari so bili namreč gostitelji tradicionalnega srečanja in balkaniade, alpinistk (15. RVHM), obenem pa so pripravili še 28. repu­bliško alpiniado. Precej znanih imen se je zbralo in prisotni so bili zastopni­ki večine evropskih držav.
Naša dekleta, ki so PZJ predstav­ljale na obeh osrednjih akcijah, se tokrat niso vrnila tako navdušena kot navadno. Po ogledu rilskega samosta­na je bilo slabo vreme in šele 1.t. m. so lahko plezale. V steni Malovice sta Honzakova in Mažarjeva ponovili Klasično (V-/IV), Božič in Vranac Pleven (V+/V Al) in s Petkovim še III. kongres (V+), Kunaverjeva in Pančurjeva pa Kavkaz (V/IV, Al) in Pleven. Klasično je s Petkovim pre­plezal tudi Roman Robas, ki je bil vodja naše delegacije na balkaniadi.
V petek sta odšli lahko plezati le še Honzakova in Pančurjeva (J raz Iglate, IV-V), druge so zbolele. Tudi ste­ne jih niso preveč navdušile, kratke so (4N R), dostopi dolgi (2-4 h), granit pa preveč porasel z lišaji. Organiza­torji pa so se potrudili celo bolj, kot je bilo smotrno. Vse so načrtno razpore­dili po stenah, pod njimi so razposta­vili dežurne z radiopostajami…

Rumeni prah
Marjan Frešer in Franček Knez, člana AO Impol, sta 27. avgusta pre­plezala S steno Široke peči in to »po svoje«. Vstopila sta 10 m levo od začetka Čihulove smeri (le-ta je v vo­dniku napačno vrisana!), nadaljevala pa po zajedi čez plošče in po poklini do četrte votline, izstopila pa po po­klini, kjer je sicer v vodniku narisana Čihulova smer. Za spodnji del pravi­ta, da je hudo krušljiv, kar je bil tudi vzrok, da sta večino vzpona morala opraviti s presekano vrvjo. Nova smer (Rumeni prah, IV-V, A0, 11 h) se vije v spodnjem delu levo od Čihulo­ve, višje pa desno od nje. Dan kasneje je Knez z Meto Škamprle opravil še en prvenstveni vzpon v Steni – Vogal­ni steber (III, 2 h). Smer sta začela raztežaj desno od Gandijeve in pleza­la po ploščah v zajedo ter grapo, iz nje pa desno po razu v položen svet.

Svetičičev solo vzpon
Število solo ponovitev Čopovega stebra je sicer že dvoštevilčno in ko­majda bo še mogoče pripraviti popoln pregled. Toda to pomena teh tur v ničemer ne zmanjšuje, še posebno če so »otežene« s primemo kombinacijo. Eno takih je 27. avgusta opravil Slav­ko Svetičič, član AO Idrija. Sam je ponovil Helbo s Čopovim stebrom.
4. t. m. je Svetičič nadaljeval z razi­skavami sten nad planino Zapotok (s tovariši iz AO zaključujejo zbiranje gradiva za vodnik). Plezal je levo od Krušičeve, spodaj po zajedi, zgoraj pa po grapi in vzpon ocenil s III, 300 m. Ni pa še prepričan, če je smer prven­stvena! Isti dan je ponovil še Direktno in Vzhodni greben.

Pričenjajo s šolo
Alpinisti PD Domžale vabijo v alpi­nistično šolo, ki se bo pričela 15. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih – Domžale, Krakovska 26. Vpišete pa se lahko že jutri med 19.30 in 20. uro. Šolo bo vodil Matjaž Veselko.

Aktivni tudi mlajši člani
Obalni AO, ki deluje v okviru PD Koper, je sicer od gora dokaj odda­ljen, njegovi člani pa se v našem alpi­nizmu vedno boli uveljavljajo, med njimi tudi mladi. Špela Keršič je 6. avgusta z Amadeom Cesarjem pre­plezala Skalaško z Ladjo, teden dni za tem s Fulvijem Živcem direktno v Špiku in 20, preteklega meseca Va­rianto v Travniku z Jožetom Žumrom. Brane Markovič pa je v navezi z Živ­cem ponovil Skalaško z Ladjo, Tschadov steber v Travniku in smer Herlec-Hočevar v Šitah. Oba obetavna nara­ščajnika pa sta plezala tudi skupaj (npr. Bavarsko in Bohinjsko v Steki).
Z Obale prihajajo tudi druge raz­veseljive novice. Pod Osapsko steno so namestili dva soda za smeti, ki jih bodo seveda tudi praznili. Za novem­ber in december pa so napovedali – s tovariši iz SPD Trst – akcijo za uredi­tev dostopne poti. Angažirani bodo tudi pri obnovi Tumove koče na Slav­niku, v bližnji prihodnosti obljubljajo vodniček za Osapsko steno, pa še ste­nice nad Črnim Kalom..

Za 10-letnico
Člani AO Idrija se že pripravljajo na proslavljanje desetletnice, odkar so iz AS prerasli v odsek. Slavje načr­tujejo še pred koncem leta v koči na Hleviški planini. Lepa srebrno-modra značka (premera 3 cm, z etuijem 50 din) pa je že v prodaji. Kupiti jo je mogoče vsak dan med 7. in 13. uro v društveni pisarni.

Mladi obetajo
Aktivnost AO v Slovenj Gradcu je zadnji čas v močnem porastu in med člani je vse več obetavnih. Sašo Prose­njak, ki je star šele 18 let, pleza pa že tri leta, je npr. z Babičem (AO TAM) ponovil Peternelovo s Čopom, s Slavi­čem (AO Ravne) opravil PP Direktne v Štajerski Rinki, z Günterjem Leve v Raduhi.

Zgornjesavinjska AS
V drugi polovici julija so bili člani Zgornjesavinjske AS v Franciji. 11 jih je opravilo prečenje Mt. Blanca, Ber­zelak je s tovarišem ponovil Contaminov ozebnik, Grudnik, Ošep, Pavlič in Petek (AO Celje) pa so plezali va­rianto (IV, 160 m) Gervasuttijevega ozebnika ter Cosmiq s prečenjem Aig. du Midi.
Veliko so plezali tudi v domačih gorah. Grudnik s Pavličem Zmaja v Ojstrici, z Ošepom pa Direktno v Št. Rinki. Laznikova je s Kakerjem (Ka­mnik) preplezala Geršak-Grčar v Ve­žici. Erjavec, Pavlič in Štorgeljeva so ponovili Modec-Režek v Ojstrici, Grudnik z Laznikovo Desno v Ojstrici itd.

Republiški ledeniški tečaj
KA PZ Hrvatske je ledeniški tečaj pripravila v Chamonixu. Medenica, Mesarič in Puzak so s tečajniki opra­vili prečenje Domes de Miage in Les Courtes ter Rochefort greben. Po te­čaju sta navezi Ilakovac-Ognančevič in Mesarič-Puzak preplezali Steber Brenve, še pred tem pa so Ilakovac, Kurtalj in Ognanevič ponovili Allenovo v Druju.

Soški AO
Člani Soškega AO delujejo pravza­prav v dveh ločenih centrih, v Tolmi­nu in Bovcu, zato je vpogled v njihovo delo nekoliko otežen. Sodijo pa, da so se zadnji čas izredno utrdili, imajo tudi obetaven naraščaj (kljub ne naj­boljšem šolanju), le sredstev ni. Vod­stvo PD jih ne more bistveno podpreti zaradi adaptacij in gradnje, na TKS pa ni pravega razumevanja. Najhuje je z opremo.
Razveseljiva je njihova akcija za pripravo vodniške literature. Če bo šlo vse po sreči, bomo že prihodnje leto lahko kupili kar dva vodnička – za Kaninsko skupino in Spodnje Bo­hinjske gore s Pologom in Krnom.
Georgij Hvala in Lado Mrakič sta avgusta ponovila Kovinarsko v Moj­strovki in Centralno v Ozebniku (V/III-IV, 1000 m, 7 h), Markič z Vladom Kverhom pa 4 M v S steni (italijanska stran) Lope v kaninskem pogorju. Edo Kozorog in Niko Kutin sta 4. t. m. opravila prvenstveni vzpon (V-VI, AO, 5 R, 5,30 h) v steni Veli­kega Škednja (Kanin), levo od ZSZ; spodaj je značilna luska. Smer ZSZ pa sta 27. avgusta ponovila (6. P, VI-, AO, 220 m) Ivančič in Lukman. Jan­ko Humar pa je 4. t. m. spet obiskal Novi vrh. Začel je v Južni steni po Prečenju in preplezal novo varianto na Raz (IV+, 100 m) ter ponovil An­drejino. V vzhodni steni pa je na novo zarisal Ta lepo (IV/III, 100 m in 200 m po Razu, II-III). Z vrha je potem sestopil po Stopničkah (v vršnih pla­teh) in Kaminski (v J steni).

Pozdravi izpod Gangapurne
Tudi letošnja himalajska od­prava PD Ljubljana-Matica, ki bo na pot odšla v drugi polovici me­seca, njen cilj pa je južna stena Gangapurne, je pripravila poz­dravne razglednice. Kdor bo na tekoči račun (z opombo »za po­zdravno razglednico«) PD št. 50101-678-47670 do 1. novem­bra nakazal 150 din – lahko pa jih vplača tudi v društveni pisarni na Miklošičevi 18 – bo dobil lično razglednico s podpisi vseh udele­žencev. Pozdrave je mogoče na­rod ti tudi za prijatelje.

Na kratko
AO Mojstrana: Franci Teraž je z Benjaminom Ravnikom iz AO Jese­nice 28.8. preplezal Raz mojstranških veveric, Zoran Matič in Brane Pečar pa sta tega dne preplezala Zahodno zajedo.
AO Postojna: 27. preteklega mese­ca sta Bogdan Biščak in Igor Mezgec preplezala Steber v Rakovi špici ter J greben Škrlatice, dan kasneje pa Ka­minsko v Stenarju, v sestopu pa še Prevčevo.
AO Trbovlje: Andrenšek in Luzar sta 28. 8. preplezala Obraz Sfinge, Marko in Matevž Lenarčič pa Helbo. 1.1. m. sta Božena Gerjevič in Matevž Lenarčič preplezala Hudičev steber v Prisojniku.
AK Zenica: Zehrudin Isakovič je sam ponovil Ilninovo smer (V+, A1, 400 m) v Botinu na Veležu. To je bila 1. SP in šele tretji solo vzpon v tej steni.

OD TOD IN TAM

60 vzponov nad 7000 m
Bolgarski alpinisti so bili letos v Pamirju nadvse uspešni (pa tudi številni). Opravili so kar 60 pri­stopov na tamkajšnje sedemtisočake. Pri tem velja, da so bili nekateri kan­didati za odpravo v Zahodni greben Everesta, ki bo prihodnje leto, uspeš­ni kar na vseh treh sedemtisočakih, na Piku Korženevske (7105 m), Piku Le­nina (7134 m) in naj višjem vrhu SZ Piku Komunizma (7495 m).

Himalajski načrti Francozov
Francoski alpinisti imajo v načrtu več zahtevnih odprav v Hi­malajo in Karakorum. Ena od najpo­membnejših bo na Jalung Kang (Za­hodno Kangčendzengo, 8450 m). V načrtu imajo tudi Makalu II (Kangčungtse, 7640 m), in to prek JZ stene, skupaj s sosednjim Baruntsejem (7220 m), na katerega žele po sever­nem razu. Poseben pomen dajejo od­pravi, ki naj bi prečila Mt. Everest (vzpon po Z grebenu). Na seznamu ciljev so nadalje še trije osemtisočaki: Čo Oju (8153 m) po smeri prvih pristopnikov, Daulagiri (8167 m) po JV razu in Broad Peak (8047 m) po Z razu. Omeniti velja tudi odprave na Glacier Dom (7193 m), na Ogre (7285 m) in na Himlung Himal (7126 m). M. Bigo ima v načrtu prvo solo prečenje Himalaje, v zimski sezoni 1983/84 pa se nameravajo povzpeti po klasični smeri na Makalu (8481 m).

8 dni za Nanga Parbat
Samo osem dni je bilo potrebno avstrijskemu alpinistu Eduardu Kolbmülerju, da se je povz­pel na Nanga Parbat (8125 m). Vzpon je opravil brez uporabe dodatnega ki­sika, njegov tovariš Fred Presl pa se je moral zaradi omrzlin obrniti 150 m pod vrhom.

300.000 DM za Everest
Velika nemška od­prava, ki namerava na Everest prek vzhodnih vesin, torej preko Tibeta, bo stala 300.000 DM (okoli 11 milijonov din). Temu primerno bo tudi finansi­ranje. Vsak od udeležencev bo moral sam zbrati po 15.000 DM (560.000 din). Pozdravne razglednice (s kitaj­skimi znamkami!) so po 1.100 din. Tisti, ki bo vplačal štirikrat toliko, pa bo dobil kolekcijo 12 barvnih diapozi­tivov iz posebnega arhiva odprave. 200 DM je vredna knjiga K. M. Herligkoferja »Borba in zmaga nad Nan­ga Parbatom« z avtogrami članov prve uspešne odprave na to goro, še 10 DM več pa – seveda prav tako Herligkoferjev – Everest (1921-81).

Sprejmejo štiri tujce
Klub visokogorski iz Wroclava se je odločil, da organizira odpravo v J steno Manasluja (8156 m). Načrtujejo jo za jesen prihod­njega leta, vključiti pa nameravajo tu­di štiri tuje alpiniste. Prispevati morajo po 4000 dolarjev.

Franci Savenc