Kamniški občan, 12. september 1983
(1961 – 1983)
V torek, 23. avgusta letos smo se kamniški gorniki na tunjiškem pokopališču poslovili od Sonje Lanišek, prve članice kamniškega alpinističnega odseka, ki se je smrtno ponesrečila pri plezanju v gorah.
Doma je bila iz Laniš pri Tunjicah, delala je kot prodajalka v trgovskem podjetju »Kočna« v prodajalni »Steklo« v Kamniku. Aktivno je delovala v OOZSMS v »Kočni«, še bolj pa v alpinističnem odseku PD Kamnik, kjer je tudi skrbela za blagajno. Pomagala je voditi izlete, trim pohode, sodelovala je tudi pri plezalni soli in na delovnih akcijah.
Še ne 22-letna je bila izredno nadarjena in perspektivna alpinistična pripravnica, ki je imela vse pogoje, da bi bila jeseni sprejeta med alpiniste. Letos je bila to nedvomno najboljša članica kamniškega AO in na najboljši poti, da bi nadaljevala visoko kvaliteto kamniškega ženskega alpinizma. V svoji dvoletni plezalski karieri, v plezalno šolo se je vpisala jeseni 1981, je preplezala že skoraj 100 smeri, od katerih je bilo kar 11 prvenstvenih! Plezala je v naših, domačih gorah, pa tudi v Franciji (Brèche des Ecrins, Mont Pelvoux), Avstriji (Grossvenediger), Paklenici, Prenju, Veležu. To njeno uspešno in perspektivno pot je končal nesrečni padec slabe tri raztežaje pod vrhom smeri Geršak-Grčar, smeri, ki si jo je že dolgo časa želela preplezati.
»Kako tenka je črta, ki loči življenje od smrti. Samo oprimek, droben oprimek, ki te je izdal in v katerega izdajstvo nisi mogla verjeti in že so se razblinili v nič vsi načrti, ki si jih kovala zase in z nami, vse želje, ki ti jih je rojevalo mlado srce. Zaman te bodo čakali tvoji domači, zaman te bo čakalo polje, travnik, gozd, živina, zaman te bo čakala planina, zaman te bo čakalo tvoje delo v trgovini, zaman te bodo čakali vrhovi in prepadne stene domačih in tujih gora, zaman te borno čakali tvoji prijatelji, da bi se skupaj podali odkrivat nove skrivnosti, nove lepote. Toda, spet bo jutranje sonce zlatilo vrhove, ko borno tiho stopali v naša svetišča, gazili sneg v višave. In spet si borno podajali roke na robu stene, na vrhu gore. In takrat, draga Sonja, boš spet z nami.«
ČLANI AO KAMNIK
