Tudi Bence ima vse tri »probleme« Alp
Kljub neugodnim razmeram v najvišjih alpskih stenah nekateri naši alpinisti uspešni – Dvakrat Grandes Jorasses, enkrat Eiger
Letošnje vreme z neugodnimi razmerami v najvišjih alpskih stenah, posebno tistih, ki so pokrite z ledom, ni dovoljevalo težjih in najtežjih vzponov. Večina alpinistov se je vračala domov le z delno uresničenimi načrti, neredki celo brez vzponov. Poznavalci zato že ocenjujejo, da bo letošnja sezona v ledenih stenah Alp precej slabša od lanske. Vendar pa je bila za nekatere naše alpiniste nadvse uspešna.
Marjan Osterman (Akademski AO) in Davorin Žagar (Soški AO) sta 31. julija preplezala Švicarsko smer v Les Courtes. Potem sta malo počakala (bile so namreč tople noči in je teklo po stenah). 5. in 6. avgusta pa sta opravila še drugo jugoslovansko ponovitev Crozovega stebra v Gr. Jorassih. Bivakirala sta slabo, naslednji dan pa sta morala preplezati le šest raztežajev (vsega sta plezala 20 ur). V tistih dneh je bilo v Walkerjevem stebru menda po 5-6 navez, v njuni smeri pa je bila le še četverna španska naveza.
V SEVERNI STENI EIGERJA – 31-letni Filip Bence (desno) in 26-letni Slavko Frantar sta zmogla severno steno Eigerja v osemnajstih urah. (Foto: Mirko Kunšič)
Filip Bence in Slavko Frantar (oba AO Tržič) sta v nedeljo, 30. avgusta vstopila v Klasično smer v S steni Eigerja. Do Hinterstoisserjeve prečnice sta plezala kar nenavezana, pa tudi potem sta hitela, kolikor se je s težkima nahrbtnikoma dalo. Kljub temu sta morala pet vrvnih dolžin pod robom stene bivakirati. V ponedeljek sta zato plezala še dve uri, še tri ure pa sta potem potrebovala za sestop. 31-letni Filip Bence je tako drugi Jugoslovan, ki je preplezal vse tri probleme Alp, pred sedmimi leti z Bergantom, Lončarjem in Srečnikom Walkerjev steber, lani pa sta z Bergantom, ki se je prvi zapisal med alpinistično elito s temi vzponi, preplezala S steno Matterhorna. Sicer pa ima Bence ali »Ta črn«, kot ga kličejo prijatelji, za seboj že več kot 800 tur, samo lani jih je opravil 157.
Med zadnjimi se je iz Zahodnih Alp vrnila tržiška naveza Jože Rozman – Iztok Tomazin. Tudi ta dva le delno zadovoljna. 30. avgusta pozno popoldan sta vstopila v Walkerjev steber (Grandes Jorasses) in do noči priplezala do 75-metrske zajede, pod katero sta si uredila neudoben bivak. Naslednji dan ob petih popoldan sta bila na vrhu. Toda izstopila in sestopala sta že v megli in med sneženjem. Plezala sta 16 ur, pravita pa, da je smer resnično veličastna, lepa in težka, le nekaj preveč klinov je že. Druge ture sta se lotila 4. t. m. zvečer. V gosti megli sta vstopila v Švicarsko (Les Courtes) in jo v desetih urah preplezala. Kakšne razmere so bile, kaže že dejstvo, da je Tomazin za isto smer lani z Bencetom potreboval le poltretjo uro.
Mirko Kunšič in Franci Savenc
Na Vršiču tečajniki na 159 vzponih
Med 27 udeleženci tečaja KA PZS tudi pet pripravnikov iz Makedonije
Letošnji poletni alpinistični tečaj KA PZS na Vršiču je lepo uspel in znova dokazal upravičenost nove sheme šolanja. Delali so v glavnem tako kot lani. Za 27 tečajnikov, šest je bilo tečajnic, pet pripravnikov iz Makedonije, je skrbelo 16 inštruktorjev pod vodstvom Jožeta Žumra.
Prve dni so Keršič, Mesarić in Župančič del tečajnikov vodili na ogledne ture, druge dni pa je bilo inštruktorjev dovolj, da so lahko vsi plezali. Težavnost tur so stopnjevali. Zaplotnik jih je seznanil s treningom, Blažina z različnimi načini varovanja (in odpravo v Ande). Rožič pa jih je seznanil z GRS in različnimi sistemi plezalnih pasov. Pri delu pa se je precej poznalo, da je bila večina udeležencev tečaja iz kolektivov, ki so imeli dobro osnovno alpinistično šolo. Vodja je vse zelo pohvalil. Plezali pa so v Hudičevem stebru, Vrhu kraj sten, Nad Šitom glavi, Mali, Veliki in Zadnji Mojstrovki ter Triglavu. Glede na lanski tečaj so imeli nekaj manj le popoldanske šole. Slabo vreme, najprej dež, nato pa veter in mraz, jih je včasih zadržal na turah, včasih pa jim je preprečil tudi vaje na terenih ob začetku poti na Špičko.
V Zahodnih Julijcih podaljšali
Tabor v koči Pellarini bo trajal še ta teden – Doslej nagajalo vreme
Vodstvo jesenskega alpinističnega tabora v Zahodnih Julijskih Alpah se je odločilo, da bo trajal še do nedelje, saj so se ga v času od 30. avgusta do 5. septembra lahko udeležili le redki in še vreme ni bilo najboljše. Kočo Pellarini bodo uradno sicer zaprli že jutri, toda za naše alpiniste bo na voljo do nedelje zjutraj. Lokalne avtobusne zveze so ugodne. Prvi avtobus odpelje iz Trbiža ob 7.15 (zadnji ob 18.45), hoje do koče Pellarini je poltretjo uro. Upoštevati pa velja zaporo na cesti, kazen je 150.000 lir. Ugodno pa je tudi, da ima koča telefon (9939-428-60135). Nočnina je 2500-4000 lir. Izmed literature pa je seveda najprimernejši Buscainijev Alpi Giulie, v slovenščini pa Miheličev vodniček.
Amadeo Cesar, Sanja Vranac (oba Obalni AO) in Jože Žumer (Akademski AO), so 1. t. m. preplezali SV raz Divje kože (Comici-Fabjan), zakonca Šuteršič (AO Mengeš) pa S raz Pinnacola v Mrzli vodi (smer Metzger). V sredo so Koprčani preplezali Deye-Peters, Šušteršiča pa Krobath-Metzger v SSZ steni Gamsove matere. Vsakokrat znova jih je namočil dež, zato so skupaj z drugimi, ki so prišli kasneje, v petek tabor zapustili.
Manj inštruktorjev v Nepalu
Iz Nepala so se oglasili naši trije inštruktorji, ki s tovariši vodijo tečaj za gorske vodnike. Zadnje priprave so v redu opravili, žal pa ni prišel Italijan, izostala sta tudi oba Angleža, od domačih pa je šel z njimi tudi en sam. K sreči je prišel en inštruktor iz Kanade, toda za 45 tečajnikov jih bo premalo. Bila pa je lepa kolona, ko so odhajali, saj jih je spremljalo 150 nosačev. Žal je zaprta tudi dolina Naur ter vrh Kang Guru (nekako 7.000 m), ki je bil njihov cilj.
Dve novi v Rušici, ena v M. K. Mangartu
Zlatko Gantar (AO Idrija) in Franček Knez (AO Impol) sta v nedeljo, 6. t.m. preplezala dve novi smeri v Rušici. Kot prvo Črni steber (IV+, 2,30 h), ki poteka med Zahodno zajedo in Črnim kaminom, nato pa še Smer mimo strehe (V-/IV, 3,30 h), levo od Direktne. Čez tri dni pa je Knez z Lidijo Painkiher (Akademski AO) preplezal novo smer (Meč: 850 m. IV+, A 1, 8 h) še v Malem Koritniškem Mangartu. Poteka po razu levega stebra, med Gilberttijevo, ki jo zgoraj križa, in Cozzollinovo zajedo.
S stena Male Mojstrovke
M. Bernard (Akademski AO) in T. Kristan (AO Črnuče) sta 7. avgusta plezala v S steni Male Mojstrovke, in sicer po stebru, ki vodi k Deržajavi smeri. Nekaj nad polovico prvega raztežaja, toda pod ključnim mestom, sta našla star klin z velikim ušesom, ki pa bi lahko služil tudi za spust. Če sklepata pravilno, bi bila smer lahko prvenstvena. Njuna ocena: VI-/IV-V, 160 m, 5 h, plezala pa sta povsem prosto.
O dejavnosti Soškega AO
Georgij Hvala in Lado Mrakič sta poleti ponovila smer Cesar-Comicci, Marko Berginc in Samo Piusi pa Lovsko smer – obe v Loški steni. Hvala in Mrakič sta plezala tudi Pallavicinijev žleb (izstop na vrh, slab led), Vlado Lukman (AAO) in Milan Nikolič pa Welzenbachovo v Grossglocknerju. Prva dva sta nadalje ponovila še Čopov steber (z Nemško smerjo), David Černuta in Mrakič pa Deržajevo in Raz Male Mojstrovke.
Vodniček Presanella
V pomanjkanju primerne vodniške literature postajajo posamezniki in alpinistični kolektivi vse bolj iznajdljivi. Za razne shematske in druge vodničke, ki jih pripravljajo za svoje potrebe, vedno niti ne izvemo, čeprav so izredno dragoceno (arhivsko) gradivo. Franc Vidic je npr. za ledeniški tečaj AO Škofja Loka pripravil tak vodniček za Presanello in ga opremil z dragocenimi podatki. Pravi pa, da je pomanjkljiv, ker je za nekatere smeri izvedel šele iz skic, ki vise na steni koče Denza, in iz njihovih revij.
Sistematična aktivnost Goričanov
Igor Badalić in Simon Bizjak sta ponovila smer Perčič-Zaplotnik v Nad Šitom glavi, dan kasneje pa je Bizjak s prijateljem iz Škofje Loke preplezal še Hudičev steber v Prisojniku. Peter Podgornik je tega dne, (30. avgusta). preplezal Steber revežev v Zadnji Mojstrovki. Tamara Likar in Pavel Podgornik sta 5. t.m. preplezala Vzhodno Ceklinovo, dan kasneje pa opravila prvo ponovitev Dopoldanske smeri. Za zadnjo pravita, da ima »Knezovo oceno in da bi vsaj nekaj mest zaslužilo oceno V+ (sicer IV+), raztežaj, ki ga je ocenil z A1. pa je mogoče preplezati prosto, oziroma se je treba le tu in tam malo prijeti, torej bi bilo realneje A0. Veliko sta plezala tudi Peter Podgornik in Milan Velikonja (vsi AO Nova Gorica). V soboto, 5. t.m. novo v S steni Rušice (vrh desno od Vršaca) Desno smer: V+/III-IV, 400 m in S raz v Zadnji Lopi II-III, 300 m), v nedeljo pa Steber poletnih rožic V+/III-IV, 400 m) v Kanjavcu. Tamara Likar, ki prizadevno zbira opise in sheme smeri v tem predelu, nam je tudi javila, da je bil vzpon Kneza in tovariša v J steni Planje, o katerem smo poročali pretekli teden, druga ponovitev smeri Rupar-Jeromen, verjetno z novo vstopno varianto.
Vesti iz Kamnika
Janez Benkovič in Bogdan Biščak (AO Postojna) sta 12. avgusta prosto preplezala Steber jutranje zarje v Dolgem hrbtu. Tri dni kasneje je Benkovič z Ines Božič (Obalni AO) ponovil Peternelovo in Čopov steber z izstopno varianto Jeglič-Kunaver, naslednji dan pa se Bohinjsko smer. Janko Plevel in Lado Podbevšek sta 16. avgusta preplezala Peternelovo, Darko Juhart in Intihar (Litija) pa Centralno v Rjavini.
Marjan Kregar in Bojan Pollak sta julija ponovila Peternelovo s Čopovim stebrom, v Romaniji sta plezala Zob-Zajeda (IV-V) in Elegantno (V). v Izgorjeli grudi na Prenju pa Steber (V-IV-V) in Kavkaško (VI. A 2/III-IV). Vse te smeri so v Bosni in Hercegovini. Ob morju, na Peljašcu, pa sta za zaključek preplezala se dve prvenstveni.
Marjan Kregar in Bojan Pollak sta konec avgusta preplezala Lahovo v Vežici in Kamniško v Koglu, 9, t.m. pa še Akademsko v Vežici. Stane Mokotar (AS Novo mesto) in Frane Kemperle sta 29. avgusta plezala Trikot, dan kasneje Zgrešeno v Grintovcu, 6. t.m. pa Aschenbrennerjevo v Travniku. Trikot v Dolgem hrbtu sta 30. avgusta plezala tudi Janko Plevel in Lado Podbevšek, Plevel s Holcarjem pa 6. t.m. Zajedo v Travniku. Janez Benkovič je 2. t.m. s soplezalko z VSTK ponovil Raz želja v Zobu Kalške gore, tri dni kasneje z Romanom Štajdoharjem Aschnebrennerjevo, 7. t.m. pa sam se Akademsko v Vežici.
Popravljamo napako
Pred tednom dni smo spraševali, kdo kaj ve o vrvi v prvem raztežaju (S stena Planje) variante, ki jo je plezal Gantar z Lužnikom. Pa gre v resnici za vrv, ki je ni mogel potegniti zaradi slabega vremena.
Franci Savenc
Širina planinstva
V bogati številki Planinskega vestnika tudi povzetek diplomskega dela Jurija Senegačnika o planinstvu v slovenskem prostoru
Septembrsko številko Planinskega vestnika uvaja prispevek Janka Humarja – Trije iz Ekvadorja (El Altar, El Chimborazo in Los Ilinizas). Nanašajo se na lansko odpravo PD Radovljica, ki je opravila lepo alpinistično delo.
Urednik Marijan Krišelj je prispeval »Še nau jenou fletn bit« prisrčno opisano snidenje s Franico Brumen, ki je bila vrsto let v pomoč svoji mami, ko je ta oskrbovala tedanji Aleksandrov dom pod Triglavom. V prijetnem pogovoru sta našla in prepoznala številne osebe na fotografijah, ki jih je v zadnjem letu objavil Planinski vestnik.
Naslednja dva prispevka segata v sosednjo Italijo. Zdravko Likar predstavlja najprej bralcem PV Stolovo pogorje v Beneški Sloveniji, kot nekakšno nadaljevanje prispevkov, ko je pisal o najzahodnejšem delu Slovenije. Upajmo, da bo predstavitev gora, potov in pokrajine zahodne Beneške Slovenije pomagala k večjemu obisku pri naših slovenskih bratih onkraj meje; da se jih bomo spomnili večkrat in ne samo ob nakupih. Drugi prispevek je zapis s poti proti Anconi in Tolentinu, ko je izolska godba na pihala vračala obisk pobratenemu mestu, pa se je A. J. Dernikovič izkazal za pravega planinca in obiskal bližnjo goro Monte Lago.
Intimnejša doživetja najdemo to pot pri Borisu Režku in Stanetu Poljaku. Režek opisuje smrt nesrečnega malo čudaškega študenta v metežu in viharju, ko je omagal komaj lučaj od koče. Poljak opisuje greben sonca in spominov, greben Zeleniških špic; sestavek se je rodil v trenutkih domotožja pod Velebitom, ko so bile slovenske gore daleč daleč.
Ančka Tomšič popisuje del Evropske peš poti E-6, in sicer dve etapi, od treh, ki vodijo po Avstriji. (Prvo je popisala v PV 79). Od Mariazella do Leobna in od Leobna do Eibiswalda. Koristno branje za vse, ki jih ob razmahu popotništva mika hoja po samotnih predelih, koder vodijo evropske poti.
Mitja Košir je pripravil zapis pogovora z Janezom Majdičem, ki je vzdrževal radijsko zvezo med baznim taboriščem pod južno steno Lhotseja in Ljubljano. Z njegovo pomočjo smo takorekoč sproti lahko spremljali premike naših alpinistov v steni, čeprav je alpinizem vrhunski šport brez gledalcev in smo prejšnja leta (z izjemo Everesta) dobili podatke o podvigih v Himalaji z velikanskimi zamudami!
Če bi iskali nosilni članek v novi številki PV, bi se najbrž odločili za prispevek k opredelitvi planinstva oziroma njegovih oblik v okviru rekreacije in turizma. Gre za povzetek diplomskega dela Jurija Senegačnika Planinstvo v slovenskem prostoru. Doslej je bilo bolj malo poskusov, da bi opredelili planinstvo oziroma različne tipe dejavnosti v gorah. Prispevek pa je zbral in upošteval nekatere misli in pojmovne opredelitve z različnih kotov. V gorskem svetu srečujemo različne rekreacijske dejavnosti in težavno je potegniti ostro mejo med planinstvom in drugimi aktivnostmi. Zelo blizu sta si planinstvo in alpinizem. Turno smučanje združuje planinstvo in smučanje, je torej planinstvo na smučeh. In tu je še najmlajša planinska dejavnost – popotništvo. Razen tega se naštetemu pridružuje tudi dejstvo, da je planinstvo del turizma. Zanimivo branje, problematika še nedorečena in dopušča mnoge dopolnitve.
Kar pol številke polnijo rubrike Društvene novice (spomin na Janeza Lenčka in Videta Štravsa, poročilo o zboru planincev PTT Slovenije na Lisci, obisk ilirskobistriških planincev na Titovem vrhu, nov pravilnik za slo- venska planinska orijentacijska tekmovanja, po poti celjske čete, savinjska planinska pot, Blegoš je oživel itd). Varstvo narave (srečanje planincev naravovarstvenikov Jugoslavije na Krvavcu, s poti po SZ zaščiteno področje Badhis in občinski odlok o zavarovanih rastlinah v Novi Gorici). Iz planinske literature (ocena knjige Ravnik-Lipovšek Odsevi in oličja). Alpinistične novice (plačevanje stroškov reševanja pri SAC, nekaj o svedrovcih, o ameriškem alpinizmu in drugo), Razgled po svetu (nova sovjetska klasifikacija za hojo, srečanje za pisce o popotništvu, 12.200 km peš, še ni bilo dovolj užitkov? Spomin na Purtschellerja, XIX. trentski festival) in Na kratko.
Stane Urek
