Postojnčani načrtno plezajo v Martuljku
Člani AO Postojna so se odločili, da pripravijo izčrpen pregled vzponov v tem predelu
Vse pogostejši vzponi Postojnčanov v Martuljku lepo potrjujejo, da se je Igor Mezgec s tovariši resno lotil uresničitve naloge, da bodo v kar najkrajšem času pripravili vodniček za ta predel.
Preveč prostora bi potrebovali, če bi hoteli našteti vse ture, ki so jh v zadnjem času opravili v tem predelu. Nanizajmo zato le nekatere pomembnejše ponovitve. Bogdan Biščak in Igor Škamperle sta 19. avgusta opravila 1.P Zlatolaske v Široki peči (smer je bistveno bolj krušljiva kot Čihulova). Ta plezalca sta ponovila tudi Poldačevo smer v Frdamanih policah. Rado Fabjan in Igor Mezgec sta 23. avgusta opravila 1.P Drejčkove smeri v Frdamanih policah itd.
Pravijo pa, da se shem smeri s tega področja ne bi branili, prav bi jim prišle za primerjavo, primanjkuje tudi dobrih fotografij. V Široki peči npr. ne poznajo še Jeseniške, Centralne in Dibonove smeri ter Zajede in Cedilnik-Maležič v Z delu.
Seveda pa ne plezajo le v Martuljku. Biščak in Škamperle sta 8 t.m. ponovila redko plezano Švicarsko v Rakovi špici in dan kasneje opravila 1.P Salbergerjeve v isti steni. Rado Fabjan je 8. t.m. sam preplezal smer po stebru v Rakovi špici (1.SP), sestopil po Gredah nato opravil še 2.SP Skalaškega stebra v Škrlatici, s katere je sestopil po Kugyjevi smeri. Fabjan in Škamperle sta 10. t.m. preplezala Grapo med Škrlatico in Rakovo špico. Dva dni kasneje sta Biščak in Škamperle preplezala novo smer (Lastovka, VI/IV-V 450 m. 8 h), v Planji, levo od Centralnega stebra. V spodnjem delu sta našla kline (za spust?), Fabjan in Mezgec pa sta prosto ponovila Mansardo v isti steni.
Lepi naravni prehodi
Milan Černilogar in Tone Črv (oba AO Idrija) sta 6. t. m. preplezala novo smer v SZ. steni Srebrnjaka. Vstopila sta po grapi med SV in V stebrom in nadaljevala do velikih črnih previsov, ki omogočajo lepo prosto plezanje v čvrsti skali z izredno lepimi naravnimi prehodi.
Tabor na Sutjeski
Prve dni avgusta so člani PD Viharnik iz Ljubljane taborili ob Trnovačkem jezeru (1517 m) in v okolici opravili več zanimivih planinskih pa tudi alpinističnih tur. Bili so na Magliču, Vlasulji in Trnovačkem vrhu. opravili so prečenje Volujaka… Tabora, ki ga je vodil Marko Jurečič, se je udeležilo 17 članov.
Šale in anekdote Joža Čopa
Uredništvo jeseniškega tednika Železar se je odločilo zbrati kar največ Joževih šal in anekdot iz njegovega življenja ter jih izdati v posebni knjižici ali pa vsaj v kulturno-umetniški prilogi Listi. Vse, ki bi jim pri tem lahko pomagali, prosijo za sodelovanje, prispevke pa naj pošljejo na Železarno Jesenice – za Železarja, 64270 Jesenice.
Čeprav je od smrti Joža Čopa minilo že več let, se ga gorniki in njegovi znanci še vedno spominjajo. Zlasti po njegovih velikih plezalnih uspehih, pa tudi številnih izvirnih šalah ter anekdotah, saj mu jih ni nikoli zmanjkalo. Sedaj je lepa priložnost, da vse to rešimo pred pozabo.
Diploma s področja alpinizma
Slava Mrežar – Suhač, ki se je povzpela na Nošak, zagovarjala diplomo na VŠTK
Slava Mrežar – Suhač je z vzponom na Nošak postala najvišja Jugoslovanka, v petek pa se je priključila peščici naših telesno-kulturnih strokovnjakov, ki so diplomirali iz alpinizma. Obdelala je povezanost spremenljivk telesne moči s subjektivnim ocenjevanjem kot kriterijem uspešnosti v alpinizmu.
Če hočemo pripraviti možnosti za sistematično treniranje alpinistov, so raziskave nujne in v zadnjih letih so na ljubljanski VSTK dozorele razmere za to. Med študenti je namreč dovolj alpinistov z bogatimi izkušnjami, razumevanje za to zvrst pa kažejo tudi strokovnjaki. Seveda pa je potrebno najprej poiskati primerne teste in kriterije. To pa ni lahko – bi na kratko in poenostavljeno lahko zapisali po zagovoru naloge. Preveč različnih tipov alpinistov je že, da bi lahko dobili enotne kriterije vsaj za pomembnejše psihomotorične lastnosti. Tudi drugod po svetu iščejo in v to smer bo najbrž potrebno usmeriti še prenekatero raziskavo. Alpinisti pa se bodo morali načrtneje odločiti za raziskovanja. Vsaj vsi kategorizirani alpinisti (če že ne vsi!?) bi morali sodelovati na testiranju.
Alpinistični koledar
Komisija za alpinizem PZS pripravlja tudi za prihodnje leto ciklostiran Alpinistični koledar, ki naj bi zajel vse pomembnejše datume: kdaj se začnejo posamezne sezone, kdaj so na sporedu posamezne akcije, sestanki in podobno. Osnutek je že pripravljen in upajmo, da bo časa za preverjanje dovolj.
Desna v Škofovi glavi
Niko Novak in Špela Jenko sta 6. t. m. preplezala še eno novo smer Desno v Škofovi glavi (IV/III, 140 m. 2,30 h). Goran Sušič in Tone Štancar sta od 3. do 10. t. m. plezala v Paklenici in med drugim ponovila Union ter Raz za kladivce. Trikot v Dolgem hrbtu pa sta 13. t. m. preplezala Novak in Štancar, dva dni za tem pa še Tine Bucik in Stane Silan (vsi AO Rašica).
Helena v Raduhi
Vojko Kaker (AO Ravne) in Dušan Planinc (AO Šmarna gora) sta 13. t. m. preplezala novo smer (Helenino: V/IV, 120 m, 3 h) v Srednji Raduhi. desno od Joževega stebra.
Zasavski tabor
Zasavski AO je imel 12. in 13. t. m. tabor na Petkovih njivah in devet pripravnikov ter tečajnikov je pod vodstvom štirih alpinistov opravilo 60 vzponov v Dedcu, Vršičih in Vežici. Za dva izmed vzponov menijo, da bi bila lahko prvenstvena. Vstopni varianti Smeri stare kajle so plezali Bantan, Drnovšek, Guček, Pajk in Srdič (V/IV) ter Lenarčič z Žgajnerjevo (IV).
Registriral, čeprav z zamudo
Niko Babič in Boštjan Duhovnik (oba AO Rašica) sta 13. t. m. plezala novo smer (Pingvinček: V/IV, 19o m, 2 h) v Kalškem grebenu desno od Esaste. Ob tem smo dobili tudi opis s shemo za Poslednji tango (III, 180 m, 1 h), ki jo je Duhovnik z Branetom Zupančičem plezal že lani 2. oktobra (in je bila že dvakrat ponovljena) in poteka še bolj desno ter za Zeleni rob (Peter Štrukelj, Duhovnik: 17. julija 1980), ki vodi na Kotovo sedlo.
Dvakrat v Planji
Jože Rozman in Iztok Tomazin (oba AO Tržič) sta 12. t. m. v 9 urah opravila 3. P spominske smeri Metoda Grošlja v Planji. Tomazin je poskušal prosto, pa se je moral nekajkrat prijeti za kline, tako da bi bila ocena VI+/V-VI, A0. Smer, pravi, je težja od sosednje Mansarde. Dan za tem sta v petih urah preplezala še Centralni steber v isti steni (VI-/III-V, 500 m).
Vztrajno pa plezajo tudi tržiški pripravniki. Nekateri imajo tudi že po 60 tur. Janko in Milan Meglič sta konec preteklega meseca opravila 1. P Lomske smeri (V+, A 2, 180 m, 6 h). trenutno najtežje v Storžiču. Se letos pa nameravajo obnoviti tudi bivak v steni Storžiča, kjer so že začeli s prostovoljni delom.
Nadaljevanje Direktne v Malem Kupu
V začetku meseca je Rihard Murn sam preplezal smer Fritsch-Lindenbach Dolški škribini, z Luko Karničarjem pa Steber v kombinaciji s smerjo nad stebrom v Grintavcu. Karničar je z Milanom Šenkom preplezal tudi zajedo Ekar-Jamnik v Dolški škrbini, sam pa je opravil 2. P Murnčkove v Grintovcu. Preplezal je tudi Direktno v Malem Kupu Kočne in 13. t. m. v S steni Kokrske Kočne še novo smer (II-III, 300 m), ki kot naravno nadaljevanje Direktne pripelje prav na vrh Kokrske Kočne.
Škorpion v Široki peči
Franček Knez (AO Impol) in Lidija Painkiher (Akademski AO) sta 13. t. m. preplezala novo smer (Škorpion: V-, A1/IV, 600 m, 8 h) v Široki peči, in sicer med Ferjan-Krušič-Zupan in Juvan-Šteblaj v glavnem po razu levega stebra. Skala je tu menda zelo dobra (razen nekaj mest).
Na Mt. Rosi in Breithornu
PD Slovenijales je organiziralo izlet (9.-13. t. m.) v švicarske gore, ki se ga je udeležilo kar 30 članov različnih društev, seveda pod vodstvom vodnikov. V slabem vremenu so jih je del povzpel na Mt. Roso, več sreče so imeli le tisti, ki so šli na Breithorn in na smučanje.
Štirje zanimivi vzponi
Kartoteka članov Akademskega AO opozarja na štiri prvenstvene ture opravljene v letošnjem letu. 12. aprila so Franc Jeromen, Janez Rupar in Vlado Schlamberger preplezali Bobnárjev greben, levo ob Bobnárju v Kamniški Bistrici. Zadnjega maja sta Jeromen in Rupar preplezala V raz Bovškega Gamzovca, predzadnjega avgusta pa Rupar s tovarišem Osrednjo grapo Veverice nad Trento. Ista dva sta 1. avgusta preplezala še Beli steber Prisojnika.
AO Nova Gorica v Vratih
Kar deset članov AO Nova Gorica je 12. in 13. t. m. plezalo v Vratih. Brata Boris in Silvester Likar sta v soboto plezala Dolgo Nemško smer, Tamara Likar in Pavel Podgornik pa Skalaško s Čopom. Dan kasneje sta zadnja dva ponovila Zahodno zajedo 2 Jugovim stebrom, pripravniki in tečajniki pa so ponovili Kratko nemško in Slovensko smer. Pred tem sta Mirjam Bizjak in Milan Velikonja preplezala SV raz Divje Koze in Castiglioni Soravito v SZ steni Devic (oboje v Zahodnih Julijcih), Anzelin, Nanut in Bizjak pa so preplezali Kaminsko v Špičju.
Po vrnitvi z Grenlanda
Aktivnost članov AO Domžale je po vrnitvi odprave Grenland 81 nekoliko manjša, toda v knjigi tur je vseeno najti nekaj zanimivih podatkov. Ponovili so Aschenbrennerjevo smer (Marko Grad s Cerarjem). Levo v Dedcu sta Janez Jeglič in Matjaž Veselko ponovila prosto, Borut Veselko in Jeglič sta preplezala Kukovčevo v JV steni Planjave, Perčičev steber v Vežici pa Grad in Jože Sitar. Izmenjave s francoskimi alpinisti, ki so jo napovedali, pa žal ni bilo, ker je menda bilo premalo zanimanja.
Dve prvenstveni
V soboto 12. t. m. sta Marjan Kregar in Bojan Pollak ponovila Centralni steber Rzenika. Dan kasneje sta v Zobu Kalške gore preplezala novo Vremensko (V+, 210 m). Dare Juhant in Stane Lesjak (Akademski AO, drugi AO Kamnik) sta ponovila Perčičev steber, Frane Kemperle in Stane Mokotar (AO Rašica sta ponovila Libereško v Frdamanih policah. Milan Gladek, Tatjana Golob in Mihela Možek pa so preplezali prvenstveno v Z steni Planjave (Rdeči vrag: V/III-IV, 3 h), po zajedi levo od Kratkohlačne.
Pregled vzponov AO Radovljica
Pogačar in Jereb sta 28. avgusta ponovila Pallavicinijev žleb, Aschenbrennerjevo smer in Prusikovo z Razom Sfinge. Z Erženovo je Pogačar preplezal smer Debelakove v Mojstrovki, z Mravljetom Skalaški steber v Škrlatici, s Tavčarjem pa Bavarsko (izstop skozi Okno). Božič in Stegnar sta ponovila Črni graben v kombinaciji s Skalaško in Ladjo, Jug in Kersnik Bohinjsko v Steni, Andrejčič in Božić Kaminsko v Stenarju, s Perkom (AO Tržič, ostali AO Radovljica) pa je Andrejčič preplezal še Direktno v Špiku in Trikot v Dolgem hrbtu. Beguš in Kersnik sta ponovila Skalaško v Špiku.
Alpamayo ’81
Odprava AO Velebit iz Zagreba, ki je letos obiskala Ande, je bila kljub težavam uspešna. Na pot so odšli 31. maja: Edin Alikalfić, Mario Bago, Radovan Draganić, Jerko Kirigin (vodja), Boško Mrdjen in Branko Šeparović. K Alpamayu so krenili s SV strani (Kranjčani z juga, Rotovnik z Danci pa z zahoda), ki je precej kompliciran, tako da so že z dostopom izgubili veliko časa. Kljub temu so se Draganić, Kirigin in Separović 13. junija povzpeli na vrh po S grebenu, ki so ga dosegli po strmem ledeniku in zahtevni kombinirani ne skala) steni. Tri dni za njimi sta to turo ponovila še Alikalfić in Bago. Severni greben so leta 1979 ponovili tudi udeleženci kranjske odprave, ki pa so na izhodiščni ledenik prišli prek Vzhodnega sedla in ne od Lagune Pucacacha, kjer so taborili Zagrebčani.
Tri naveze AO Kozjak
Navezi Fidelj-Koren in Bračko-Zorić sta preplezali Desno in Levo v Dedcu ter Preložnikovo in Lukmanov v Vršičih. Naveza, ki jo je vodil Matjaž Roter pa je 12. in 13. t. m. opravila 1. P smeri Belak-Manfreda v Debeli peči. Ocenila sta jo s VI, A1, 400 m, plezala pa sta 16 ur.
Pustolovščina Everest
Pri založbi Obzorja – Maribor je pred dnevi izšel prevod knjige Tonija Hiebelerja Pustolovščina Everest. To je že 21. knjiga iz zbirke Domače in Tuje gore, ki pa je zadnje čase brez trdnega koncepta. Ta knjiga je bila npr. napisana že leta 1973-74 in vsebuje dotedanja znanja o najvišji gori sveta. Pa se je od tedaj mnogokaj menjalo, celo Jugoslovani so bili na njej. Sicer pa je prevajalec Franček Vogelnik, ki je odličen poznavalec planinske literature, v Besedi o piscu na koncu edicije lepo napísal: Knjiga razodeva vse odlike in hibe Hiebelerjevega pisanja. V uvodnem delu dokaj natančno povzema vso zgodovino osvajanja… v drugem pa opisuje svoje romanje proti Everestu. Škoda tudi, da smo s tem delom dobili še eno transkripcijo imen v deželi Šerp. V poplavi dragih knjig pa je razveseljiva cena – 200 din.
Dvakrat Aschenbrennerjeva smer
V soboto 12. t. m. sta v Aschenbrennerjevo smer vstopili dve navezi. Irena Komprej (AS Prevalje) in Stanko Mihev (AO Ravne) sta izplezala še isti dan, Igor Ježovnik (AS Prevalje) in Tone Maklin (AO Mežica) pa sta morala malo pod Rampo bivakirati. Pred tem (29. avgusta) so Šopov steber s Skalaško ponovili navezi Vladimir Janet-Maklin in Ježovnik-Mihev.
Obalni AO vabi v AŠ
V pisarni Obalnega PD – Čevljarska 1. Koper vsak torek in petek med 16. in 18. uro, ki imajo uradne ure, sprejemajo prijave v osnovno alpinistično šolo. Prijaviti se je mogoče tudi na sestankih AO, ki so vsako sredo med 18. in 19. uro v istih prostorih.
Iz poročila AO
Akademski AO: Marička in Slavko Frantar (zadnji AO Tržič) sta 12. t. m. preplezala Krobath-Metzger in SV raz Divje kože, ob poskusu ponoviti Piussijevo v Pinacoli pa sta se zaplezala v še deviški svet in ker za prvenstveni vzpon nista imela dovolj opreme, sta se obrnila.
AO Bohinj: Janko Humar je s Petrom Čižmekom (Obalni AO) ponovil Steber Šit in Dularjevo zajedo v Jalovcu.
AO Idrija: Boris Sedej in Slavko Svetičič sta 22. avgusta ponovila Prusikovo smer z Razom mojstraniških veveric. Dan kasneje je Svetičič sam preplezal Kratko nemško nekaj dni kasneje pa še Nemško smer, 29. preteklega meseca pa sta s Petrom Poljancem ponovila Ljubljansko smer – vse v Steni.
AO Impol: Janez Kovač in Valter Svenšek sta 17. avgusta opravila 1. P Primorske v Luški Babi. Mira Uršič je v navezi s Palirjem (Celje) 6. t. m. ponovila Libereško v Frdamanih policah, šest dni kasneje je s Cankarjem (tudi AO Celje) preplezalo Direktno v Štajerski Rinki, naslednji dan pa sama Steber in Greben Brane, Milan Romih in Bojan Veber sta 12. t. m. preplezala Zajedo v Travniku, 9. t. m. pa s Pepevnikom (AO Celje) Desno smer v Ojstrici. Mišo Rus in Jani Žigart pa sta ponovili Igličevo smer.
AO Jesenice: Hanžek, Javorski in Praprotnik so avgusta ponovili Kovinarsko v V. Mojstrovki, Hanžek sam pa Kratko nemško smer. Njihovi člani so vodili MO skozi Grlo na Oltar, Jensterle in Terseglav sta preplezala Dibonovo v Špiku, s tečajniki (in za izpit) pa so plezali v Nad Šitom glavi.
AO Kranj: Rudi Lanz in Janez Triler sta preplezala Perčič-Zaplotnik v Nad Šitom glavi, navezi Marko Ažman Franc Markič in Triler-Andrej Zidar so 6. t. m. plezali Tschadovo v Travniku, Tomo Česen in Lanz pa Kočevar-Herlec v Šitah. Dan kasneje je T. Česen z Matejem Kranjcem ponovil Steber Šit. 13. t. m. pa je Marko Česen z Meto Meh in Marjano Šah preplezal Skalaško smer s Čopovim stebrom.
AO Slovenj Gradec: Rajko Štalekar in Franček Tomše sta 12. t. m. preplezala Direktno v Štajerski in Debeljakovo v Mali Rinki, Bojan Jakovič in Sašo Prosenjak sta ponovila Steber Štajerske Rinke, Jože Štalekar in Jože Kreuzer pa Vzhodno in Igličevo v Mali Rinki. Dan kasneje so plezali še Vzhodno, varianto Igličeve in Dušanov steber (Mala Rinka).
Soški AO: Žare Trušnovec in Davorin Žagar sta 5. t. m. ponovila (3. P ?) Trentarsko v Pelcu, dan kasneje pa so Andrej Fratnik, Edo Kozorog in Mitja La Duca preplezali Zajedo v Nad Šitom glavi.
AO Škofja Loka: Demšarjeva, Kekec in Vidic so 5. t. m. preplezali Zarezo v Nad Šitom glavi. Dan kasneje so Kovačič, Šubičeva in Vidic preplezali smer Debelakove v Veliki Mojstrovki, Kekec s Cerarjem (AS Delo) pa smer Kunaver-Krašler v Steni. 9. t. m. pa sta Balon in Kovačič ponovila Zajedo Ekar-Jamnik v Dolgem hrbtu.
AO TAM: Jaka Tučič je 25. avgusta sam ponovil Skalaško z Ladjo, štiri dni kasneje pa s Stankom Horvatom še Aschenbrennerjevo smer.
Zasavski AO: Tine Kristan in Bojan Šprogar sta 27. avgusta ponovila smer Schara-Dular v Veliki Mojstrovki. Šprogar je potem s Čižmekom (Obalni AO) preplezal še Internacionalno v Ospu, z Ireno Turkelj (AO Celje) pa 9. t. m. Jubilejno v Dolgem hrbtu.
Franci Savenc
Zbor IKAR bo letos v Bovcu
Mednarodna komisija za reševanje v gorah združuje vse alpske države in še nekatere druge Letošnje zasedanje mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR) bo prve dni oktobra pri nas v Bovcu
Koordinacijsko telo gorskih reševalcev (IKAR) združuje GRS vseh alpskih držav ter še nekaterih drugih evropskih in izvenevropskih držav ter se vsako leto zbere na občni zbor, pred katerim zasedajo vse delovne podkomisije: za opremo, za plazove, medicinska, za letalsko reševanje in za propagando. Te v času, ki jim je na voljo, temeljito obdelajo in analizirajo dogodke v zadnjem letu, si izmenjajo izkušnje, novosti v tehniki reševanja in sprejmejo smernice, ki naj preprečijo nesreče in podobno.
IKAR zaseda praviloma v alpskih državah in vsako leto drugod, tako smo letos na vrsti tudi Jugoslovani. Zasedanje v Bovcu združujemo z bližnjo proslavo sedemdesetletnice obstoja in delovanja GRS v Sloveniji, ki bo 12. junija prihodnje leto. Dogodek pomeni novo priložnost, da tovarišem iz tujih dežel pokažemo, kako je pri nas, jim predstavimo del naše ožje domovine in naše preventivne dejavnosti. Tako bodo gostje imeli priložnost, da si ogledajo varovalne naprave, ki smučišča in objekte na Prestreljeniških podih varujejo pred snežnimi plazovi, na istem kraju pa se jim bodo predstavili tudi naši letalci reševalci s piloti helikopterja na čelu, ki dandanes izvajajo že vrsto najzahtevnejših reševalnih akcij v gorah.
Predvidevamo tudi manjšo razstavo na temo dela GRS in naših odprav, gostom pa bodo domačini zapeli tudi nekaj pesmi in pokazali nekaj folklornih motivov.
Zadnji dan srečanja, 4. oktobra, bo zbor delegatov IKAR, na katerem bomo polagali obračun enoletnega dela ter izvolili novo vodstvo komisije.
Pavle Šegula
Delali na Mangrtskem sedlu
Člani GRS iz Bovca so letošnji dan planincem slavili z delom. Na celodnevni prostovoljni de- lovni akciji so v celoti na novo prekrili novi del planinskega doma na Mangrtskem sedlu. Le-ta je sicer že nekaj let zaprt in propada, toda bovški planinci so se sedaj odločili, da ga znova usposobijo.
Boris Mlekuž
