Alpinistično dejanje pred 50 leti
Drzno oblikovana severna stena Špika s svojimi 900 metri vertikale je že zgodaj vzbudila pozornost plezalcev, pa tudi drugih obiskovalcev Martuljkove skupine. Nedvomno so bili prvi v krnici Pod srcem pastirji, pa zapriseženi in tudi divji lovci. Za temi so v začetku tega stoletja prišli češki planinci s Čermakom, Frantom, Hlavo in Dvorskym na čelu, ki jih je največ vodil Trentar Jože Komac – Pavr. V letih od 1906 do 1908 so ti skupaj z lovcem Malnekom iz Podkuž v Martuljku opravili pionirsko delo.
11. oktobra 1925 je do tedaj še deviško severno steno Špika kot prvi ukrotil slavni cortinski gorski vodnik Angelo Dibona s soplezalko Ano Escher. Toda največjim težavam v severni steni sta se umaknila in izplezala prek zahodne. Šele 5. in 6. septembra 1926, torej pred 50 leti, sta Mira Marko – Debelakova in Stane Tominšek steno zmogla tudi v Direktnismeri. Ta vzpon je imel velik odmev v svetu in predstavlja največje alpinistično dejanje ne samo predvojne generacije, temveč morda doslej sploh. Po pomembnosti ga lahko primerjamo le še z vzponom prek južne stene Makaluja, čeprav je bil le-ta opravljen v povsem drugačnih razmerah. Severno steno Špika sta Debelakova in Tominšek zmogla z enojno konopljeno vrvjo, tako rekoč brez klinov, v plezalnikih itd.
Še enkrat Kilimandžaro
Janez Aljančič (AAO) je bil julija in avgusta že drugič letos v Tanzaniji in spet se ni mogel upreti miku najvišje afriške gore. To pot je s seboj popeljal tudi ženo in nekaj ljudi z naše ambasade v Dar es Salaamu. Na pot jih je šlo sedem. Jelica, Gregor in Peter Kosin (žena in sinova našega ambasadorja), Janez in Slavica Hotujec ter Joža in Janez Aljančič. Na Gillmans Point (5685m) so se 2. avgusta povzpeli Janez Alijančič, Janez Hotujec in Gregor Kosin, drugi pa so zaradi mraza in nevajenosti višine odnehali nekaj nižje.
Od 21. do 31. oktobra bo na Kilimandžaro odšla skupina (drugi trekking) planincev v organizaciji PZS. Odpotovali bodo z letalom Inex Adria, okvirna cena popotovanja pa je 14.000 din.
Ulčar — Štucin v Planji
V severni steni Planje (skupina Razorja) sta Filip Štucin (Črnuče) in Jure Ulčar (Matica) 22. avgusta preplezala novo smer, ki sta jo ocenila s V, večina II-III, 50 m, štiri ure in pol. Smer poteka desno od spominske smeri Metoda Grošlja, spodaj po rdeči grapi, zgoraj pa po stebru med dvema izrazitima žlebovoma. V steni so ostali trije klini.
Pelc nad Klonicami
V soboto, 28. avgusta, sta Emil Tratnik in Franc Bizjak (člana A0 Idrija) v sedmih urah ponovila Zajedo v vzhodni steni Pelca nad Klonicami. Po razpoložljivih podatkih je bila to šele prva ponovitev (prvenstveni vzpon so opravili Jeromen, Rupar in Simonič — 1970). Naslednji dan sta preplezala še Direktnosmer v SV steni.
Direktna v Šitah
V nedeljo. 29 avgusta, sta Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik , (oba AO Kranj) v devetih urah ponovila Direktno smer (Avčin-Dolar) v Šitah, ki ima doslej zelo malo ponovitev.
Priprave na sarajevsko A
Brata Srdjan in Slobodan Žalica sta 15. avgusta preplezala »kosi žlijeb« v Pesti brdu (Čvrsnica). O višini stene najlepše priča podatek, da je potrebno za sestop z vrha v dolino premagati kar 2000 metrov višinske razlike.
V Sarajevu so se začele tudi priprave na V. sarajevsko alpinistično šolo, za katero je že veliko zanimanje. Letos bo organizator komisija za alpinizem v sodelovanju z GRS, razširili pa jo bodo na vso republiko, tako da se nadejajo še večjega priliva mladih.
Ponovno Huandoy
Italijanska alpinistična odprava, ki jo je vodil Carlo Zonta, je letos poleti zopet zaman naskakovala južno steno južnega vrha Huandoy v peruanskih Andih. Odehati so morala zaradi nevarnosti plazov.
16 dni v Eigerju
Češkoslovaški alpinisti so se letos pozimi poskusili tudi s severno steno Eigerja. Skupina iz Qstrawe je preplezala japonsko direttissimo. Zanimivo je, da so vzeli s seboj kar deset 80-metrskih vrvi, iz stene pa so prinesli le eno celo, vse druge jim je presekalo padajoče kamenje. Naveza Pechous, Prochazka, Pulpan in Zajic pa je 16 dni skušala preplezati nedokončano smer, ki sta jo leta 1935 načela Sedlmayer in Mehringer. Toda prišli so le do višine drugega ledenega polja, torej nekako 200 metrov nad mestom, ki sta ga dosegla prva plezalca. Če bo šlo vse po sreči, bodo poskus v naslednji zimi ponovili.