Alpinistične novice 34/1995

Alpe, Dolomiti: proste ponovitve

Erik Švab je prosto ponovil številne smeri v Dolomitih in zahodnih Alpah – Resna smer v Piz Badilu
Svoje poletno plezanje je Erik Švab (AO SPD Trst) skupaj z Danielo Consolaro začel v gorah nad Cortino, kjer je prosto ponovil smer Illusone ottica 7b. 280 m, ki je novejša smer s klasičnim varovanjem, svedrovci pa so le na najtežjih mestih. Na pogled je plezal do 7a.
Nato sta prosto ponovila dve klasični smeri, v Punta Fiames raz Fiori(V/IV+, 300 m) in v Marmoladi Vinatzerja z izstopno varianto Livanos (VII-/VI, 800 m,12 ur). Smer poteka večinoma po zajedah in kaminih, po katerih so tekli pravi potočki, kar je plezanje dodatno otežilo. Potem sta odšla v Švico, kjer sta v znani steni Piz Badile opravila eno redkih ponovitev smeri Linea Blanca(po naše Bela lisa), ki se odcepi od Cassinove smeri po štirih raztežajih, prvi pa jo je preplezal Igor Koller, najbolj znan po svoji smeri Riba v Marmoladi. Ocena smeri je ED-.VI/V+, 650 m, 8 h, je pa minimalno opremljena (le 10 klinov) in precej zahtevna, saj so ocene, kot je pri Kollerju že v navadi, precej »navite«. Tudi dostop in sestop sta komplicirana in dolga, tako da vse skupaj znese naporno in zahtevno turo.
V začetku avgusta sta bila oba plezalca na Mt. Blancu, kjer pa sta se zaradi slabih razmer odločila za plezanje v kopnih stenah okrog Tacula. Ponovila sta malo plezano Dirreta Alsaziani (ED, VI+, 400 m,7 h) v Pillier 3 pointes, zelo lepo klasiko, Gervasuttijevo smer v Pie Adolphe Rey (prosto do VI+, 250 m), v Chandelle du Tacul pa sta preplezala Tabou. 200-metrsko smer, ki jo je prvi preplezal Piola in pustil svedrovce le na stojiščih in ponekod v ploščah, sicer pa si je varovanje treba zagotoviti z zatiči in friendi. Smer ima oceno 7a, (obvezno 6b) 200m, plezala pa sta 3 ure. Švab jo je zmogel na pogled.
Erik je posredoval še nekaj dobrodošlih informacij. Povratna karta za žičnico iz Courmayerja do zavetišča Torino, ki je idealno izhodišče za plezarijo v okolici Grand Capucina stane 44000 lir, prenočišče v koči, kjer je tudi soba za lastno kuhanje, pa 17000 Lir. Z vrha Marmolade pelje zadnja gondola ob 17. uri stane pa 36000 lir, možno pa je tudi neudobno prenočevanje v postaji žičnice.

URBAN GOLOB

ALPINISTIČNE NOVICE

Kamničana v Peruju
Klemen Mali in Damjan Kočar (oba AO Kamnik) sta se pred kratkim vrnila iz Peruja, kjer sta v gorah nad Huarazom opravila nekaj vzponov. Za aklimatizacijo sta izbrala Pisco (5800m), se nanj povzpela 25. junija, dan kasneje pa je Mali v levem delu južne stene tega vrha preplezal še krajšo grapo (150 m, 60-70 st.). Sledil je vzpon po normalni smeri na Urus (5495 m), nato pa sta šla pod Alpamayo. Na njegov vrh (5947m) sta priplezala 10. 7. po Ferrarijevi smeri (AD+, 400 m). Za vzpon od sedla sta potrebovala 4 ure. Devetnajstega julija sta bila na Artesonraju (6025 m). Iz baze sta odšla naravnost na vrh po normalni smeri (do 65 st., 800 m, vse skupaj 2000 m) in za vzpon ter sestop porabila 23 ur. Njunega glavnega cilja, novo smer v Ranrapalci, pa žal nista mogla uresničiti, ker je bila stena popolnoma kopna, glede na starejše fotografije pa sta pričakovala ledno plezanje s kakšnim skalnim odstavkom. Namesto na Ranrapalco sta nato odšla po normalni smeri še na Huapi (5415 m).
Njuni sponzorji so bili: AO Kamnik, PD Kamnik, Športna zveza Kamnik, Kalcit Kamnik d.o.o., Uršič d.o.o., Martinjak d.o.o. in Elektro Ljubljana.

(U.G.)

Plezalski tabor v spomin Zorana Skrta
Alpinisti iz Soškega AO sporočajo, da bo plezalski tabor pod steno Vršaca v spomin na Zorana Skrta, ki se je smrtno ponesrečil pri poskusu zimskega vzpona v tej steni, od 1. do 3. septembra. Zbor je v petek zvečer na travniku na začetku dostopa pod steno.

(U.G)

Tabor pod Mangartom preložen
Zaradi napovedanega zelo slabega vremena je spominski tabor pod S steno Mangarta preložen za teden dni. Tako bo tabor od petka 25. do 27. avgusta. Pa še to: Iz dobro obveščenih krogov, ki so blizu organizatorjem tabora, smo izvedeli, da je pod steno, in nižje v gozdu letos ogromno borovnic!

(U.G.)

Nova gorska športno plezalna smer
Erik Švab (AO SPD Trst) je z Massimom Sachijem v zahodni steni Punte Spinoti v Karnijskih Alpah nad Sappado opremil novo smer z imenom II viaggio di Pap (Papovo potovanje). Smer je po vzoru gorskih športnih smeri popolnoma opremljena s svedrovci – 42 (smer sta preplezala od spodaj in sta svedrovce vrtala s krempeljcev), ki sta jih rabila le za varovanje. V steno sta šla trikrat za skupnih 12 ur efektivnega plezanja in v tem času naredila 5 raztežajev (200m) dolgo smer. Raztežaji so po vrsti ocenjeni s 6b, 6a, 7a+, 6c in 7a, obvezno pa je treba preplezati mesta z oceno 7a. Smer je po Švabovem mnenju zelo lepa, zanjo potrebuješ le 10 kompletov dvojno vrv in čelado. Ker tudi dostop ni naporen (uro hoje po mulatieri), za sestop pa so urejeni spusti ob vrvi po smeri sami, je cela stvar zelo priporočljiva. Vse dodatne informacije pa dobite pri Eriku Švabu.

URBAN GOLOB

Srce inMočerad
Filip »Ta črn« Bence je nad Belopeškimi jezeri svojemu spisku prvenstvenih smeri dodal še dve. Najprej je 5. avgusta v steni Struga preplezal smer, ki jo je poimenoval Srce. Visoka je 450 metrov, ocenil jo je s V+, poteka pa desno od Pišuke. Dober teden zatem pa je v Velikem Mangartu zlezel še eno novo, ki se imenuje Močerad. Ocenil jo je s V+, dve mesti sta VI-, visoka pa je 900 metrov. Opozarja, da je smer v mokrem nepreplezljiva. Za nepoznavalce še to, da je obe smeri preplezal sam.

(U.G.)

Maša sprave
Andrej Šorli, član športno plezalnega odseka Tolmin, je 17. avgusta z rdečo piko preplezal Mašo sprave 8a v Vipavski Beli. V smeri je poskušal že lani, vendar ga je prehitelo jesensko slabo vreme, letos pa mu je uspelo v drugem poskusu od spodaj.

(U.G.)

Razstavi fotografij
Razstava z naslovom V kraljestvu gora, ki je že od začetka julija na športnem oddelku trgovske hiše Merkur v Mariboru, je podaljšana do konca avgusta. Na razstavi so prikazane domače in tuje gore ter dejavnost, ki je tesno povezana z njimi – alpinizem. Avtor je mariborski alpinist in fotograf Boris Strmšek.
Isti avtorje razstavil nekaj svojih fotografij tudi v trgovini z zdravo prehrano Ajda na glavnem trgu v Mariboru. Fotografije predstavljajo Nepal in življenje v tej deželi ob vznožju Himalaje.

(U.G.)

Pet osemtisočakov v enem letu
Novozelandec Rob Hall je postal z osvojitvijo Makaluja (8463 m) prvi alpinist, ki mu je uspelo v enem letu osvojiti pet osemtisočakov. Tudi zadnjega je osvojil z dodatnim kisikom, vendar v prvem poskusu naravnost na vrh. Vzpon je opravil od 15. do 18. maja z Edom Viestursom in Fincem Veikko Gustafssonom. Tako je Makalu dodal k štirim vrhovom, ki jih je osvojil v letu 1994. Ti so bili po vrsti: Everest in Lotse (maj 94), Čogori ali K2 ( junij) in oktobra Čo Oju.

(U.G.)

V Cordilleri Blanci letos dominirajo slovenski alpinisti
Vsi, ki se vračajo iz Peruja, točneje iz Cordillere Blance, zatrjujejo, da je letošnja sezona nedvomno v znamenju slovenskega alpinizma. O izjemnih dosežkov, ki bi bili nad povprečjem minulih let, zaenkrat sicer res še ni bilo slišati, toda Slovenci prednjačijo tako po številu vzponov, kot po njihovi kvaliteti (o nekaterih pomembnejših smo že poročali, za nekatere druge pa še niso znane podrobnosti). Čeprav še ni bilo mogoče zbrati vseh podatkov, je bilo v Cordilleri Blanci letos vsaj 12 skupin z več 60 udeleženci. In nekateri so še v tamkajšnjih gorah in vsaj Pavle Kozjek ima nedvomno lepe načrte.
Med vrhovi, ki se jih želi večina gornikov, ki obiščejo Peru, je prav gotovo tamkajšnji najvišji vrh Huascaran. Na njegov južni vrh se je (vsaj od naših) povzpela,tako kaže, le naveza Debelak – Žerovnik iz PK Rifnik. Zato pa je bil severni vrh bolj obiskan, čeprav ga je ravno na višku sezone precej zametlo. Istega dne, sta se tako nanj povzpela veteran našega andinizma – bil je tudi udeleženec naše prve odprave v Ande leta 1964 – Tine Mihelič (54) in eden izmed mlajših obiskovalcev te gore Andrej Zaman (19). Med bolj zaželenimi cilji (o katerem v preteklosti – vsaj pri nas – skoraj ni bilo slišati) je bila letos dvoglava Copa: višji južni vrh namreč meri spoštljivih 6188 m in je sorazmerno lahko dostopen. Ob slovenskih alpinistih je bilo od »nekdanjih Jugoslovanov« v Blanci srečati tudi hrvaške (štiričlanska reška odprava na Huascaran, je bila na tej gori uspešna kar dvakrat – toda obakrat na severnem vrhu!) pa tudi alpiniste iz Srbije.

FRANCI SAVENC

Novo vodstvo Hrvatske PZ
Osemnajsta skupščina Hrvatskog planinarskog saveza je izbrala mdr. tudi novo vodstvo. Novi predsednik je znani plezalec, organizator tekmovanj v plezanju in predsednik komisije UIAA za športno plezanje Ivica Piljič, član Sportno-plezalskega kluba Marulianus iz Splita, najmlajši (rojen je bil 1961) v vsej 120 letni zgodovini vodstva hrvaške planinske organizacije in tudi prvi, ki ne domuje v Zagrebu. Darko Berljak, ki je zaradi svoje alpinistične aktivnosti, dobro znan tudi naši javnosti, je sedaj podpredsednik. Sprememba je tudi v vodstvu splitskega PD “Mosor”. Gorana Gabriča, ki je v hrvatski vojski, je sedaj zamenjal naš dober znanec himalajec Stipe Božič. Njihov odbor za proslavo 70-letnice društva pa bo vodil Vinko Maroevič, prav tako tudi v naših krajih znan alpinist in himalajec.

(F.S.)

Matjaž Deržaj: 100 let Aljaževega stolpa
Drobna knjižica (32 strani formata 11,5 cm x 17 cm) in brez vpadljive naslovnice, je delo Matjaža Deržaja

Delo, naslovljeno »100 LET ALJAŽEVEGA STOLPA« izšlo je v nakladi vsega samo 200 izvodov, vsi so (bibliofilsko) oštevilčeni, vsak nosi avtorjev lastnoročni podpis in večina jih je dobila lastnika že med proslavo 100-letnice naše najvišje ležeče stavke Aljaževega stolpa. Matjaž Deržaj, ki je »ljubezen« do Triglava verjetno deloma že podedoval po materi, slavni alpinistki Miri Marko Debelak in očetu, likovniku in alpinistu Edu Deržaju, je v knjižici zanimivo prikazal njegovo zgodovino. Deloma s citati, pa tudi s povzetki in kratkimi opisi. Iz Planinskega vestnika: »Vsem Slovencem naznanjamo preveselo vest, da smo si v staro last spet priborili velikana slovenskih gor, veličastni Triglav. Postavili smo letos na njega vrhunec po vsej Evropi zasluli Aljažev stolp …« Ne manjkajo seveda podatki o »pleskarski vojni«, o tem, kako se je »selila mejna črta« vrh Triglava (dokazi so na razglednicah), predvsem pa ne reprodukcije razglednic, fotografij in žigov.
Druga posebnost iz (samo)založniške dejavnosti Matjaža Deržaja (Prisojna 1, Ljubljana) je jubilejna razglednica. Na njej so reprodukcije vseh – oblikovno različnih – uradnih žigov Aljaževega doma, ki jim je dodal še odtis treh jubilejnih. Ker pa je razglednica takoj pošla, pripravlja sedaj ponatis in to v dveh izvedbah: eno na recikliranem papirju, kot je bil »original«, drugo pa na umetniškem, da bodo prišle (za zbiralce) bolj do izraza barve.

F.S.

Polovica sezone v Karakorumu
V prvi polovici sezone v Karakorumu je spet največ odprav naskakovalo osemtisočake. Med njimi sta najbolj oblegana Falchen Kangri, bolj znan kot Broad Peak (8047m) in Gašerbrum II (8035m), ki sta rezervirana že za dve leti vnaprej. Za spoznanje lažje je priti do dovoljenja za Čogori (K2) in Gašerbrum I.
V bazi pod Gašerbrumi je bil letos pravi shod najuspešnejših zbiralcev osemtisočakov, saj sta izmed njih manjkala pravzaprav le Hans Kammerlander in Erhart Loretan. Posebno močna je bila mednarodna odprava, v kateri so bili npr. Krizstof Wielicki, Carlos Garsolio, Ed Viesturs in Rob Hall. Tem je uspelo dobiti dovoljenje za oba Gašerbruma, na katera so se razen Halla tudi vsi povzpeli. Na Gašerbrum II so se po dvomesečnem premoru od spomladanskega plezanja v Nepalu povzpeli brez aklimatizacije, kasneje pa so za vzpon in sestop na Gašerbrumu I potrebovali le dobra dva dni. Tako je Carsolio sedaj osvojil že 13 osemtisočakov (vse brez kisika), na Gašerbrum II pa je v zadnjih 500 metrih preplezal prvenstveno varianto. Zdaj mu manjka še Manaslu, na katerega pa namerava spomladi naslednjega leta. Poljak Wielicki ima na seznamu sedaj 12 osemtisočakov, čeprav mu je po njegovih besedah zbiranje vrhov z 8000 metri bolj postranska stvar. Američan Ed Viesturs pa je do sedaj stal na desetih različnih osemtisočakih, s tem, da je bil na Everestu kar trikrat in to vsakič brez kisika. Sicer je bila do sredine julija na GII uspešna švicarska komercialna odprava, Tibetanci in pakistanska vojaška odprava. Na Hidden Peaku je bila zelo uspešna slovenska odprava SKI 8000 z verjetno najtežjim smučarskim spustom z osemtisočakov in prej omenjena mednarodna odprava. Vrh Broad Peaka so osvojili Spanci, na Čogoriju pa so do srede julija bili samo Nizozemci. Poleg nesrečnega poskusa Slavca Svetičiča v steni G IV sta bili še dve odpravi na visoke sedemtisočake v okolici ledenika Baltoro. Na isto goro so poskušali Korejci, o katerih še ni vesti, Američani pa so se morali obrniti v izredno zahtevni in nevarni SZ steni Gašerbruma. Žal tudi letos ni šlo brez smrtnih nesreč. Na Čogoriju so bile tokrat tri žrtve, na Broad Peaku in G IV pa po ena.

(U.G.)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja