Alpinistične novice 33/1990

Uspešen vzpon na Nanga Parbat

Marija Frantar in Jože Rozman splezala na 8125 m visoki vrh v Karakorumu – 11. osemtisočak
KRANJ — Iz Pakistana je prišla razveseljiva novica, da je mariborska meddruštvena odprava Nanga Parbat 90, katere vodja je Tone Golnar, uspešno končala vzpon na deveti najvišji vrh na svetu, 8125 metrov visoki Nanga Parbat.
Vrh sta osvojila 31. julija Marija Frantar (članica AO Rašica) in Jože Rozman (AO Tržič). Ljubljanska alpinistka Marija Fran­tar je tako za Marijo Štremfelj iz Kranja, ki je leta 1986 splezala na 8047 metrov visoki Broad Peak, druga jugoslovanska alpi­nistka z osemtisočakom. Obenem pa je to sedaj nov jugoslovan­ski ženski višinski rekord. Tako je z Nanga Parbatom kronala svoj letošnji zimski vzpon v severni steni Eigerja. ki ga je splezala kot prva naša alpinistka. Za Jožeta Rozmana iz Tržiča pa je to drugi vrh nad 8000 metri. Leta 1988 je namreč splezal na Čo Òju.
Nanga Parbat je za jugoslovanski alpinizem enajsti vrh nad 8000 metri. Ostanejo tako še trije – K2, Kandčendzenga in Anapurna. Skupno število tistih naših alpinistov, ki jim je uspel kakšen od vzponov na takšne vrhove, pa se je sedaj povečalo na 31.
Novice iz Pakistana so bile skope. Brez dvoma bomo o podrobnostih odprave na Nanga Parbat izvedeli ob njenem prihodu. Vrnitev v domovino načrtujejo člani odprave za 23. avgust, in sicer s pristankom na zagrebško letališče.

TOMO ČESEN

V navezi z možem na najvišjo goro
V petnajstčlanski alpinistični odpravi na Eve­rest tudi Kranjčanka Marija Štremfelj
KRANJ — V 15-članski alpinistični odpravi Alpe-Jadran na Eve­rest, ki bo v sredo krenila na pot, je tudi edina ženska Marija Štremfelj iz Kranja. Za to našo znano alpinistko, ki se je pred štirimi leti kot prva Jugoslovanka povzpela nad 8000 metrov visoko (Broad Peak — 8047 metrov), bo to nova še zahtevnejša preskušnja telesne in psihične vzdržljivosti, moči ter alpinističnega znanja.
Pred odhodom smo jo povprašali, kako se je na to pripravila.
»S treningi sem začela že lani de­cembra. To je bil večinoma tek na vrhove v okolici Kranja, kot so Jošt, Lubnik, Mohor in Jakob. Vmes sem tudi plezala, predvsem krajše smeri, saj večdnevno plezanje ni potrebno in ni smiselno za take priprave. Plezanje v stenah je bilo prosto, tudi v težjih smereh, ki smo jih prej plezali tehnič­no s pripomočki. Lahko rečem, da sem za odpravo dobro pripravljena.«
Pri tem ne zanemarja psihičnega dela priprav, ki mu prav tako pripisu­je velik pomen. Kot je povedala, ji pri tem precej pomaga mož Andrej, ki je na Everestu že bil in bo tudi tokrat član odprave. Njegove izkušnje ter opis in predstavitev gorskega sveta, v katerega se tokrat odpravlja, so za­njo še posebno dragocene.
Kot pravi, pa ji bo mož, s katerim bosta skupaj v navezi, velika psihična opora tudi med samim vzponom. »To bo zame prednost, saj veliko plezava ‘skupaj. Človek se na soplezalca nava­di, tako da ni potrebno veliko besed in že vnaprej ve, kakšne bodo njegove reakcije. To je še posebno pomembno v kritičnih razmerah«.
Za Andreja Štremflja, ki je pred 11 leti že stal na vrhu Everesta, bo torej vzpon z ženo, s katero je sicer v živ­ljenjski navezi, nov motiv, da bi se povzpel na najvišjo goro sveta. Odkril pa nam je še drugega: »Na vrh bom poskusil priti brez dodatnega kisika«. Kot je povedal, do 8100 metrov doslej ni imel problemov priti brez kisikove bombe.
Za oba pa bo na začetku poti naj­težje slovo od doma. Tam bosta mora­la namreč za tri mesece pustiti sina in hčer. Marija je bila zaradi udeležbe v odpravi sicer že zdoma, Andrej pa kar pogosto. Tokrat pa bo teže, ker bosta odšla oba, vendar sta otroka že toliko zrasla, da sta v šoli. »Otroka bosta ostala doma pri starih starših, tako da jima okolja ne bo treba spre­minjati,« je povedala Marija. »Sicer pa z otrokoma veliko hodiva po hri­bih. Veliko smo se tudi pogovarjali o tem, kam se odpravljava.«
Zadnji dnevi pred odhodom odpra­ve so namenjeni pripravi osebne opre­me. Ta se je, kot je povedal Andrej, v zadnjem času precej spremenila. Se­daj je predvsem boljša zaščita proti mrazu, ki naj bi alpiniste na višini nad 8000 metri, kjer je izredno hud mraz, obvarovala pred ozeblinami.
V zadnjem obdobju se je precej spremenila tudi prehrana. Medtem ko so se v odpravah nekdaj hranili pred­vsem s konzervami, ki so jih pripeljali od doma, sedaj jedo predvsem hrano, ki jo dobijo pri domačinih pod Hima­lajo, od doma pa imajo le nekaj male­ga za domač okus. Drugače je v višin­skih taborih. »Visoko v gorah tekne le domača hrana,« je povedala Marija, zato brez te ne bodo šli na pot. Visoko na gori, kjer alpinisti izgubijo običajni apetit, bodo še najbolj dobrodošli raz­ni kolački, prepečenec, crispy in po­dobno, pa juhe, čaji, cedevita in maratonik.
Če bo šlo vse po sreči, bo Marija Štremfelj prva Jugoslovanka, ki bo stopila na Everest. Kako sama gleda na to?
»Everest je cilj vsakega alpinista, zato sem se tudi odločila za ta vzpon, ne glede na to, kdo je že bil pred mano na tem vrhu. Če bom na njem kot prva Jugoslovanka, bo to le splet okoliščin.«

LADO STRUŽNIK

Odprava AA v sredo na pot
Poleg Everesta ima dovoljenje tudi za Lotse — Vodja odprave je izkušeni alpinist Tomaž Jamnik — Karo in Jeglič prej na Baghirati
KRANJ – Mednarodna alpinistična odprava Alpe-Adria Sagarmatha 1990, prvo tovrstno sodelovanje italijanskih in slovenskih alpinistov, bo v sredo, 15. t. m. odšla v Nepal. Vodja 14-članske odprave je izkušeni Tomaž Jamnik, poleg njega pa so iz Slovenije še štirje alpinisti in zdravnik.
Odprava ima v načrtu ponovi­ti Ameriško smer na najvišji vrh na svetu, 8848 metrov visoki Mount Everest. Poleg tega pa imajo dovoljenje tudi še za Lotse (8516 m) po normalni smeri iz zahodne globeli. V ekipi je seveda najbolj zanimiva Kranjčanka Marija Štremfelj, ena naših naj­boljših alpinistk, prva ženska v Jugoslaviji, ki je splezala na kakšen vrh nad 8000 metri. Na tej odpravi ima dve veliki priložnosti. Prva je seveda najvišji vrh na svetu, ki je njen prvi cilj. Kot zanimivost naj navedem podatek, da je na vrhu Everesta do­slej stalo 10 žensk. Poleg Evere­sta pa je seveda aktualen zanjo tudi Lotse, ta čas eden od dveh osemtisočakov, na katerega žen­ske še niso splezale.
Med slovenskimi alpinisti je v moštvu tudi Andrej Štremfelj, ki je na Everestu že bil. Janez Jeglič in Silvo Karo imata prav tako v načrtu Everest, vendar se bosta odpravi pridružila (tako sta načrtovala) kasneje. Najprej bosta odšla v indijsko Himalajo (končno sta le dobila vstopne vi­zume) in poskušala splezati pr­venstveno smer v zahodni steni Baghiratija 3. Zdravnik odprave pa je Žare Guzej. Iz Italije so trije člani Slovenskega planin­skega društva iz Trsta, in sicer Dušan Jelinčič, Lenart Vidali in Davor Zupančič. V odpravi so še Mauro Petronio Marconi (30. ottobre Trst), Sergio De Infanti. Attilio DeRovere (oba iz Furlanije) in Lorenzo Mazzoleni (Lombardija).

Naslov odprave: Alpe Adria Sagarmatha Expedition, C/O Wilderness Ex­perience, P. O. Box 4065, Kan-tipath, Kathmandu, Nepal, te­lex: 2453 TRAVT NP, tel. (999771)-227-152, fax 222-026.

Odpravo, ki jo je organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Trsta ob sodelovanju Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS, je omogočilo sodelovanje več kot 60 podjetij in posamezni­kov v Sloveniji in Italiji. Glavni sponzorji v Sloveniji so Color Medvode, Elektro Gorenjska, Induplati Jarše in Zdravilišče Rogaška Slatina, v Italiji pa de­želna vlada Furlanije-Julijske krajine. Zavarovalnica Noricum in Tržaška kreditna banka. Na­črt Jegliča in Kara pa financira SCT Ljubljana.

Tomo Česen

Plezalno tekmovanje v Idriji
Alpinistični odsek Idrija bo 1. in 2. septembra priredil tekmova­nje v športnem plezanju, ki bo posvečeno 500-letnici Idrije. Na odprto tekmovanje se lahko prija­vijo vsi, ki izpolnjujejo kvalitativ­ni pogoj (moški smer IX- in žen­ske smer VIII-). Prijave je po­trebno poslati do 26. t. m. na naslov Robert Habe, Kosovelova 27, Idrija. Zraven je potrebno pri­ložiti še potrdilo o plačani štartni-ni, ki znaša 100 din in jo tekmo­valci plačajo na žiro račun PD Idrija »za AO« št. 52020-678-80422.
Tekma bo na umetni steni pred dijaškim domom v Idriji (tu je možno tudi prenočišče). Tako kvalifikacije kot tudi finale se bo­sta pričela ob 10. uri. Vse dodat­ne informacije pri Robertu Habe-tu (tel. 065-76-020, int. 67).

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Iz poročil AO
Tomaž Humar in Tomo Drolec sta obiskala Chamonix in tam ponovila Ameriško direktno v Druju (Humar prosto. VII). V domačih stenah je Humar skupaj z Andrejem Zabretom ponovil Helbo s Čopom (oba prosto), isto smer pa je Humar nekaj dni kas­neje tudi soliral (prav tako prosto). Prav tako je sam ponovil kombinacijo Lahove in Akademske v Vežici (VII).
Janez Kešnar in Marjan Kovač (oba AO Mengeš) sta 5. t. m. v Dolgem hrbtu ponovila Indijansko poletje (VI+/V-VI). Verjetno gre šele za drugo ponovitev.
Boris Strmšek in Boris Lorenčič (oba AO Kozjak) sta 29. julija pono­vila Reinkarnacijo v Škarjah (VI-, A2). Naveza Damjan Karničnik in Stane Razdevšek pa sta prosto pono­vila Zajedo šit. Raz Jalovca, Čopov steber v Triglavu, klasično pa sta sple­zala še Raz Sfinge. Za konec pa še novica iz Vršaca, kjer sta Marko Belingar (AO Matica) in Peter Podgornik (AO: Nova Gorica) 4. t. m ponovila zelo znano Smer mladosti.

Odšli v Kanado in ZDA
Bojan Počkar in Simona Škarja (oba AO Železničar) sta pretekli četr­tek odšla na plezalno turnejo v kanad­sko Skalno gorovje, kjer nameravata ostati dober mesec dni. Ciljev imata seveda več, njun osnovni pa je splezati prvenstveno smer v severni steni Mo­unt Robsona, ki je visoka 1600 me­trov. V njej, kjer v glavnem prevladu­je led, sta do sedaj speljani dve smeri.
Na isti konec sveta pa je odpotoval tudi Marko Lukič skupaj z Alenko Vrezner. Lukič ima seveda drugačne načrte. V ameriškem Smith Rocku (Oregon) bo poskušal ponovitev naj­težje ameriške smeri v prostem ple­zanju.

Nova smer v Planji
Miro Fon in Edo Kozorog (oba So­ški AO) sta v SZ steni Planje 4. in 5. t. m. splezala prvenstveno smer, ki po­teka desno od Grošljeve spominske. Prvega dne sta dosegla votlino pod monolitnimi ploščami desno od Obra­za Planje. Nad njo je najtežji raztezaj z oceno A3, kjer priporočata ponavljalcem dva hudičeva krempeljca, kakšen rurp, nekaj ploščic M8, ena od dveh uporabljenih bakrenih glavic pa je ostala v steni. Skupnega plezanja je bilo 18 ur, smer sta imenovala Eni in drugi, ocena težav v 500 metrov visoki steni pa je VI + , A3.
Poleg tega sta plezala še v Novem vrhu, kjer sta ponovila Reformacijo z direktno izstopno varianto (1. ponovitev variante. Vil). Potem pa sta des­no od Olimpijske splezala še kratko varianto z oceno VI+ (opremljena je s svedrovci).

V Triglavu in pod B II
Benjamin Ravnik in Andrej Babič (oba AO Jesenice), sta v Šplevti pod bivakom II splezala novo. 70 metrov visoko smer. Potrebovala sta 4 ure. smer je ostala v glavnem opremljena, ocena pa je eno mesto VII + , eno VII — , ostalo pa manj.
Ravnik je zatem 5. t. m. v severni triglavski steni plezal skupaj z Andre­jem Pikonom (AO Bohinj). Ponovila sta Jubilejno smer, Ravnik jo je sple­zal prosto na pogled (VII+/VII, VI), pravi pa, da ni nič kaj lepa smer.

Plezalni tabor pod Mangartom
Tradicionalni alpinistični tabor pod severno steno Malega Koritniškega Mangarta, ki ga AO Nova Gorica pri­reja v spomin Tamare Likar in Pavla Podgornika, bo letos prvič v nekoliko skrajšani obliki. Vodja tabora Peter Podgornik se je za to odločil pred­vsem zato, da bi se plezalci v dneh tabora tudi zares srečali. V preteklosti se je velikokrat dogajalo, da se veliko ljudi sploh ni srečalo. Tabor bo letos trajal od 30. avgusta do 2. septembra. Vsa vodniška literatura bo na voljo.

Nova varianta v Liskamu
Vanja Furlan (AO Železničar) je 22. julija vstopil malo pred polnoči v severno steno Liskama, in sicer v smer Diemberger-Stefan. Pod skal­no stopnjo v smeri je zavil levo do ledenega slapu (99 stopinj) in nadalje­val po ozkih žlebovih (60 stopinj) ter ponovno prišel v originalno smer prek dveh slapov (90 stopinj). Vmes je bilo tudi nekaj skalnih odstavkov, ki pa niso presegali V. stopnje. Celotne va­riante je za 2220 metrov, medtem ko je celotna stena visoka 950 metrov. Za celoten vzpon je Furlan potreboval 7 ur.
Po prihodu domov sta skupaj z Bo­janom Pograjcem še prosto ponovila Švicarsko mer (VI) v Rakovi špici.