Konec tabora
Po hudem nalivu in viharni noči od sobote na nedeljo, se je srečno končal letošnji poletni alpinistični tabor v Krnici. Tabora se je žal udeležilo le 25 pripravnikov in članov iz osmih alpinističnih odsekov, kar je za tako akcijo vsekakor premalo, poznalo pa se je tudi, da so bili udeleženci premalo seznanjeni s sestopi. Preplezani sta bili dve prvenstveni smeri (v Rokavu in Rakovi špici), težka varianta Lipovčeve smeri v Rogljici, večkrat pa so bile ponovljene tudi različne smeri v Rakovi špici, Škrlatici, Zadnjem Prisojniku, Škrbini, Gamzovcu, Špiku in Jalovcu. Če ne bi bilo dva dni slabo vreme, bi bil uspeh vsekakor še boljši, saj je bilo med udeleženci, prijetno tovariško razpoloženje in za plezanje so izkoristili vsak prosti čas.
Prvenstvena v Rakovi špici
V soboto in nedeljo sta Stane Belak in Zoran Bešlin preplezala novo smer v Rakovi špici. Smer, ki jo je Belak poskusil preplezati že dvakrat, sta poimenovala po dr. Branetu Pretnarju, ki se je ponesrečil malo pred prvim poskusom (1969). Poteka med Arihovo (432) in Švicarsko (431), ocenjena pa je s IV-V/VI-, 20 ur (veliko prečnic, zgornji del zelo krušljiv). Vstop je v kotlu, velikem previsu se izogne v levo, izstopi pa po Rdeči zajedi (430).
Les Courtes
Kljub izredno slabemu vremenu sta se v montblanški skupini vseeno posrečili dve težki ledni turi, in sicer 1. avgusta Erjavec in Rebula (AO Matica) ter Kamničana Trobevšek – Volkar so ponovili »Švicarsko smer« v znani steni Les Courtes (poleg Les Droites v ostenju Mt. Blanca), Grošelj in Bešlin (AO Matica) pa smer po centralnem stebru v isti steni. Obe smeri imata povprečno naklonilo okoli 55 stopinj, v skokih pa še precej več.
Za začetek sta obe ljubljanski navezi preplezali (29. julija) še Contaminov ozebnik v Mt. Blanc du Tacul (Erjavec – Rebula) in Tour Rounde (Bešlin – Grošelj), Kamničani pa so opravili prečenje Mt. Blanca. Janez Ažman in Cene Kramar sta ponovila ledno smer v Col d’Aiguile Verte, Ažman, Trobevšek in Jože Močnik (vsi AO Kamnik) pa so preplezali še severno steno Col du Cristaux.
Šaleški AO
Tudi člani Šaleškega AO imajo letos v načrtu precej vzponov v tujih gorah. O vzponih Franca Verka in Ivča Kotnika, ki sta odšla pod Eiger ter Urbanca in Vovka, ki se še mudita pod Tremi Cinami, še nimamo podatkov. Ivč Kotnik in Roman Pregelj pa sta v skupini Treh Cin ponovila »Rumeni raz« in Comicijevo smer.
Slovenska smer v Španiji
Člani AO Črnuče so v španskih Pirenejih dobro zastavili. Po prvem dnevu, ki so ga porabili za razgledovanje, so preplezali novo smer (IV) v Pico de Aneto (3404 m). Imenovali so jo »Slovenska«, plezali pa so jo Avšič – Gliha – Koželj – Kunaver. Naslednji dan pa so opravili še grebensko prečenje vrha, dva pa sta plezala v steni.
Črnogorski rekord
Zadnjega julija so se trije črnogorski alpinisti: Danilo Kneževič, Dragomir Drobnjak in Čano Mehudin (vsi iz Pljevlja) povzpeli no najvišji vrh Irana – 5671 m visoki Demavend. To je doslej najvišja točka, ki jo je kdajkoli dosegel kak črnogorski planinec, njihova odprava pa obenem dokazuje, da se s sistematičnim delom da veliko doseči tudi tam kjer alpinizem nima tradicije. Sicer pa je to Kneževič s svojimi tovariši v zadnjih dveh, treh letih že nekajkrat dokazal.
V Bernskih Alpah
Bernard Cuder, Drago Peršl in Gregor Rupnik (Soška AS) so se 5. avgusta po svežem snegu (snežilo je tri tedne zapored) povzpeli na Jungfrau (4158 m). Naslednjega, dne, ko se je dokončno zjasnilo, so preplezali zahodni raz Möncha (4099,m) in dan za tem še JZ greben Trugberga (3932 m). Nato pa so do 10. t. m. obiskali še nekaj lažjih vrhov v okolici.
Varianta v severni steni Triglava
Igor Gruden in Bojan Zupet (AO Železničar) sta 7. t. m. v Triglavu preplezala prvenstveno varianto. Vstopila sta po Bavarski in po njej plezala, dokler ne zavije poševno desno navzgor, nato pa po policah prečila prek smeri 219 in nato plezala poševno navzgor na stičišče smeri 218 in 223. Ocena III-IV/V, 3 ure (6 k).
V soboto sta dve navezi ponovili Čopov steber. Plezala sta Ivan Šturm in Vlado Zafošnik (AS Impol) ter Ivč Kotnik, Franc Verko in Roman Pregelj (ŠAO).
Zvone Andrejčič se je zopet odločil za solo vzpon. V treh urah in pol je ponovil »Zajedo spominov« v Stenarju.
Zanimanje za Prokletije
Letos je zopet poraslo zanimanje za naše južne gore, predvsem Durmitor in Prokletije. Res, njih stene niso evropsko znane, tudi ledene niso, zato pa nudijo še obilo možnosti za prvenstvene vzpone. Tega pa se za sedaj še vedno bolj zavedajo tujci, predvsem alpinist, iz ČSSR in Poljaki, ki so za pozimi že napovedali svoj ponoven prihod v Prokletije (Koplje).
V ponedeljek je odšla v Prokletije skupina mladih plezalcev AAO: Marko Zuccato, Drago Bole, Mitja Močnik, Andrej Stritar, Marjan Osterman in Minka Zupan. V gorah nad Gusinjem bodo ostali 10 – 14 dni in skušali zbrati predvsem čim več podatkov za prihodnje obiske Grbaje in Ropojame.
Osvojena Zah. Kančendzenga
Ugasnilo je še eno (zadnje) upanje, da bi se naši alpinisti vpisali med prve pristopnike na kak osemtisočak, pa čeprav stranski. V zadnji številki Alpinismusa namreč lahko preberemo, da je uspela letošnja odprava na Yalung Kang, kakor so Japonci (univerza Kioto) pod vodstvom Haruo Hugučija zaradi zmanjšanja komplikacij krstili Zahodni vrh Kangčenzenge (8433 m). In prav ta vrh je bil končni cilj naše V. JAHO, dosegla pa naj bi ga prek Kangbačena (7902 m).
Petnajstčlanska odprava se je utaborila na ledeniku Yalung, s katerega so vstopili, v južna pobočja. Z njih pa so zavili na JZ greben, kjer so na višini 8000 m postavili zadnje (peto) taborišče. Iz njega sta 14. maja štartala Takeo Matusuda in Jutaka Ageta in ob 18. uri dosegla vrh. Toda na povratku sta morala bivakirati (8300 m), naslednjega dne pa je Matusudo smrtno zadel kamen in Ageta se je sam komaj rešil s težkem ozeblinami.
Pomoč pri iskanju pogrešanega
1. septembra lani se je na Triglavu zadnjič vpisal v knjigo obiskovalec inž. Željko Štengl (32) iz Zagreba. Po pripovedovanju obiskovalcev, s katerimi se je pogovarjal, je bil namenjen na Dolič (prek Morbegne), kjer pa se ni nikoli javil. Že lani so reševalci večkrat iskali ponesrečenega inž. Štengla, toda brez uspeha. Tudi letos nameravajo v drugi polovici avgusta zopet opraviti več akcij. Brat pogrešanega Mladen Štengl nas je prosil, da še posebej opozorimo vse, ki se odpravljajo v ta predel Triglavskega pogorja, naj pomagajo pri iskanju in vse nove informacije takoj javijo najbližji postaji milice.
