Alpinistične novice 32/1973

Uspehi šele po vrnitvi
Zvone Andrejčič in Jože Rožič sta deset dni (od 16. do 26. julija) čakala na izboljšanje vre­mena v Valiških Alpah, toda nista imela sreče. Povzpela sta se lahko le po normalni poti na Breithorn, naslednji dan pa sta morala zaradi ponovnega poslab­šanja prekiniti vzpon po direktni smeri v njegovi severni steni. Ni jima preostalo drugega, kot da sta se vrnila domov.
V sredo 1. t. m. pa sta vsto­pila v steber Malega Mangarta, potem ko sta noč prebila že pod steno. Prvi dan sta plezala štiri­najst ur in pol ter prišla 40 m pod drugi bivak prvih plezalcev (Piussi, Perisutti, Bellini 10. – 13. avgusta 1932), torej prek glavnih težav. Naslednji dan pa sta iz­plezala že po treh urah. V steni sta našla približno 40 klinov, 10 sta jih izbila, pustila pa sta 3 svoje. Menita tudi, da je celotna ocena nekoliko visoka. Po njuni oceni je spodnja tretjina VI, dru­ga tretjina VI+, zadnja pa IV+ do V (višina stene 800 m). Po vseh razpoložljivih podatkih je to prva ponovitev, obenem pa največji uspeh naših povojnih plezalcev v Zahodnih Julijcih.
V nedeljo sta, oba plezalca, ki sta letos naša najbolj uspešna naveza, ponovila »Varianto« v Travniku, in sicer v pičlih petih urah.

Vzponi D. Škerbineka
Danilo Škerbinek, ki se je v družbi dveh avstrijskih tovarišev 14 dni mudil v Zahodnih Alpah je kljub slabemu vremenu ujel nekaj priložnosti za vzpone. Na Dom (4545 m) se je povzpel po severovzhodnem grebenu, prečili so Mt. Blank in preplezali sever­no steno Tour Rondo. V Brenvi pa niso imeli sreče, hud vihar jih je napodil iz bivaka v vzno­žju.

Beograjčana v Dolomitih
Prvi obisk tujih gora se Žarku Gostoviču (prvenstvena v Koplju – Prokletije in prva ponovitev raza v klinu – Anič kuku) ni uresničil po načrtih. Ves čas sta s tovarišem skoraj samevala pod Tremi Cinami, imela težave s snegom in meglo, ponovila pa sta le Dibonovo smer v Veliki Cini ter smer Demuth v Paternkoflu. Toda kljub temu pa so te najtežji vzponi srbskih alpinistov v tujih gorah za precej let nazaj.

Rastkov bivak
Bivak, ki so ga postavili v spo­min dr. Rastku Stojanoviču v Veliki Karlici (Durmitor) njegovi beograjski tovariši ob pomoči al­pinistov iz skoraj vse Jugosla­vije že stoji. Velik je približno tako kot »četvorka« v Julijcih in pokrit s pločevino. Postavljen je na idealnem mestu, povsem varnem pred plazovi, le njegova notranjost še ni dodelana, ker ni bilo na razpolago dovolj sred­stev. Toda svojemu namenu, to je kot zavetišče, bivak že služi.

Tuji plezalci pri nas
Tako kot že nekaj let nazaj, je v naših gorah (to pa velja le za Julijske Alpe) od tujcev največ alpinistov iz ČSSR, ne manjkalo pa tudi Poljaki in posamezniki iz okoliških držav. Še naprej največ plezajo lažje smeri v Triglavski steni, v Tamarju pa v ostenju Jalovca.

Odšli v Španijo
V nedeljo 29. julija se je odpeljala v Španijo prva odprava AO Črnuče. Za svojo prvo večjo akcijo so si izbrali španske Pireneje, kasneje pa bodo obiskali še Siero Nevado. Odpravo, ki bo na poti tri tedne, sestavljalo: Ja­nez Kunaver (vodja), Marko Avšič, Tone Gliha, Tone Miklavčič, Franc Košelj in Miro Aleš.

Slabo vreme na Durmitorju
Rudi Zorman in Miro Rovšek (AAO), ki sta se pred dnevi vr­nila z Durmitorja, sta povedala, da tudi tam ni bilo možnosti za vzpone zaradi slabega vreme­na. Opraviti nista mogla niti svo­je osnovne naloge, preverjanje vodnika za to gorstvo, ki ga pripravlja za Planinsko založbo PZS Celjan Marko Gabrovšek.

Vrnitev s Spitzbergov
Konec julija se je v Split vr­nila alpinistična odprava, ki so jo organizirali v proslavo 100-letnice planinstva na Hrvaškem in 50-letnice PD Mosor iz Splita, delovala pa je na Spitzbergih Svalbard) v okolici Kongs fjorda. Čeprav so imeli izredno sla­bo vreme, so z uspehi zadovoljni. Skupno so opravili 44 vzponov med katerimi so bili štirje prvenstveni, opravili pa so tudi prvi pristop na enega od še neosvojenih vrhov.
Tabor so postavili okoli 12 km iz Ny Alesunda in 24 junija pričeli z raziskovanjem okolice. Dva dni nato so že opravili prve vzpone in sicer v severna steni Grönlieta (767 m). Opravili so dva prvenstvena vzpona, ki so ju oce­nili s III, 650 m (sneg – led). Sestopili so po SV kopnem grebenu (II). Po enem dnevu počitka so odšli po ledeniku Kronepren s ciljem, da postavijo drugo taborišče. Toda po 10 km naporne vleke sani z opremo so se morali obrniti. Na ledeniki je bil namreč izredno mehak sneg, tako, da so tako rekoč do kolen gazili vodo, ki je bila pod njim. Pa tudi vreme ni obetal nič dobrega.
2. julija so odšli z gumijastim čolnom okoli 8 km severno od baze, kjer so vedeli, da je še neosvojen – 1030 m visok vrh. Tudi na tej turi jih je močno oviralo slabo vreme s snegom, toda kljub temu so uspeli preplezati vzhodno steno (500 m III). Nadaljevali so s prečenjen na sosednji, 50 m višji vrh, ki pa je bil osvojen že pred njimi in se nato vrnili zopet v bazo. Za konec so se preselili še pod Nielsenfjeldet (878 m), ki so ga preplezali skozi ledeni žleb (III-IV, 700 m). Druga skupina pa je obenem preplezala severne steno vrha Nobile (887 m), ki je visoka okoli 500 m (IV-V) in sestopila po severnem grebenu (II-III).
Iz Ny Alesunda so krenili i domovino 13. julija z ladjo do Tromseja na Norveškem, nato pa v Harstad, kjer jih je čakal kombi, s katerim so nato do 24. julija potovali prek Norveške, Švedske, Danske, Nemčije in Avstrije do Splita.

Še o zimi 1972/73
V letošnji zimski sezoni je bilo v Alpah kljub slabemu vremeni opravljeno več izredno kvalitetnih vzponov, o katerih pa revije poročajo šele sedaj. Tretji zimski vzpon po klasični smeri v Eigerju sta v začetku januarja v štirih dneh preplezala (prva v klasičnem stilu) Känel in H. Müller. Haas, Ott, Wacker in W. Müller pa so decembra prvič pozimi preplezal 800 m visoko JV steno Eigerja. Smer za katero potrebujejo plezalci poleti 12 ur, so preplezal (peti vzpon) v 18 urah, z enim bivakom.
Rusconi, Tessari, Fabbrica in Crinella so med 7. in 12. februarjem prvič pozimi preplezali (s pomočjo fiksnih vrvi) smer Fhilipp – Flamm v Civetti (Punta Tissi). V Torre Venezia pa so Aste, Frizzera, Miorandi in Pedrotti med 28. decembrom in 2. januarjem prvi preplezali smer Mauri – Minuzzo (smer R. Kennedyja), katere drugo ponavljanje je pripadlo Dovžanu in Smoleju.