Alpinistične novice 34/1973

Čihulova smer ponovljena
Josef Čihula in Slavek Stehlik sta med 24. in 26. julijem 1965 preplezala severno steno Široke peči za katero so češkoslovaški plezalci po Čihulovi smrti pred­lagali, da jo imenujemo po njem. Smer je kmalu zaslovela kot ena najtežjih, če ne morda sploh naj­težja pri nas, toda vsi tisti, ki so si od bližje ogledali steno in so vsaj malo slišali o Čihulovih us­pehih se niso odločili za ponav­ljanje.
V soboto in nedeljo sta smer kot prva ponovila Stane Belak (Matica) in Igor Golli (AAO), ki sta za plezanje potrebovala 20 ur. Potrdila sta, da je smer zelo tež­ka (čeprav kot celota ne zasluži ocene VI+), posebno njen sred­nji del (dve dolžini VI+). Spodnji del je nekoliko lažji (V), kjer pa se stena v vrhnjem delu položi, pa je ocena IV. V smeri sta na­šla le tri kline (sedaj jih je okoli 10) in še to zelo slabe, iz tenke pločevine.

Dularjeva zajeda
Četrta ponovitev Dularjeve za­jede (Golob – Juvan: 10. – 11. sep­tembra 1959) je pripadla (18. av­gusta) navezi Zvone Andrejčič – Jože Rožič. Čeprav so za prvi dve ponovitvi potrebovali dva dni, za tretjo pa 13 ur, sta Andrejčič in Rožič preplezala do prečnice (druge strehe) v levo že v štirih urah in pol, nato pa sta nadalje­vala direktno navzgor po zajedi (40 m, VI, 2 k). Za celotno smer s prvenstveno »korekturo« sta po­trebovala skupno komaj 6 ur.

O Malem Mangartu
Kot smo že poročali, sta An­drejčič in Rožič v Malem Mangar­tu ponovila dve znani Piussijevi smeri in s tem dosegla verjetno največji uspeh naših plezalcev v tem delu Alp. Le redki pa se verjetno spominjajo dogodkov, ki so povezani s prvim prvenstvenim vzponom.
Lino Lacedelli, Bibi Ghedina in Guido Lorenzi (»Veverice«) so med 10. in 12. junijem 1952 pre­plezali »direttissimo« v JZ steni Cima Scottoni. Po njihovem mne­nju naj bi bil to do tedaj naj­težji vzpon sploh. Toda Piussi, ki je bil eden izmed ponavljalcev jih je po svojem vzponu v Malem Mangartu javno povabil naj si jo za primerjavo pridejo ogledat, da bodo spoznali težave. Zaradi take reklame je smer res doživela ne­kaj ponovitev (doslej šest ali se­dem). Smer po stebru v isti sme­ri, ki so jo Piussi, Perisutti in Bellini preplezali 10. – 13. avgusta 1962 pa je še težja.
Andrejčič je o smeri po stebru, ki sta jo z Rožičem kot prva po­novila 1. in 2. avgusta letos iz­javil, da je izredno težavna in da jo lahko primerjamo le z najtežjimi raztežaji pri nas (npr. »Žlambor« v zajedi Šit, najtežje mesto v »Črnem odlomu« Jalov­ca), seveda pa je takih raztežajev v M. Mangartu precej! Toda ska­la je izredno kompaktna, skoraj dolomitska in zato predstavlja za dobro pripravljenega plezalca res­ničen užitek. Posebno težki dol­žini sta previsna poč (prosto) in poldrugi meter strehe (tehnično).
K tema dvema smerema pa mo­ramo dodati za popoln pregled »poslednji problem Zah. Julijskih Alp«, ki sta ga pred leti rešila Bernardini – Cozzolino in do sedaj tudi še nima ponovitve (žal pa tudi nikjer objavljenega opisa). Smer je precej prosta, nima pa orientacijskih težav ker poteka večinoma po značilnem kotu, ki preseka vso steno.

Zanimivi vzponi
V soboto in nedeljo sta Dorči Kofler in Gordan Rabič (Mojstrana) opravila drugo ponovitev raza Sfinge.
V nedeljo sta Zvone Andrejčič in Jože Rožič ponovila Zajedo Šit (5 ur) in sicer v varianti prek »Žlamborja«. Isto smer sta 5. t. m. preplezala tudi Borut Bergant (Tržič) in Nande Kern (Kranj).
V nedeljo 5. t. m. sta Stane Belak in Marjan Manfreda (Ma­tica) ponovila direktno smer (530) v Šitah, ki je imela doslej komaj dve ali tri ponovitve. V nedeljo 5. t. m. se je v Tamarju mudil Sandi Blažina s prijatelji iz Trsta. V navezi s S. Lusom je ponovil Raz Jalovca (julija z istim ple­zalcem znano »Buhovo poč« v Cima Canali-Pale di San Martino), Jose Baron in Attilio Postogna pa sta preplezala Aschenbrennerjevo smer v Travniku.
Zoran Bešlin in Viki Grošelj (Matica) sta v soboto preplezala »Steber Šit« v povezavi z Zajedo (531-533) in sicer skupno 12 ur. To je bila tretja ponovitev spod­njega dela stebra in obenem prva v kombinaciji.
V četrtek 16. t. m. sta Mojstrčana Miha Smolej in Kristelj Langus ponovila Ljubljansko smer v Triglavu.

Prvenstveni smeri
V soboto je Jože Mihelič z Blanko Matičič preplezal novo – »Popoldansko« smer v Vršacu (400 m, IV, 10 ur). Vstopila sta po Ceklinovi (674) in po njej preple­zala do odcepa variante Juvan – Sazonov, naprej pa samostojno.
Darinka Peršl – Gregor Rupnik ter Bernard Cuder – Drago Peršl (Soška AS) so v petek 17. t. m. v Velikem špičju preplezali novo smer, ki so jo imenovali »Soška« (IV+/II-III, 4h 400 m). Vstopili so okoli 150 m desno od smeri 683 in plezali navzgor nekoliko proti desni. Sestopili so prek Plaskega Vogla v Vrsnik.
Nejc Zaplotnik in Tone Perčič (Kranj) sta 11. t. m. preplezala novo smer v severni steni Nad Šitom glave. Poteka levo od zaje­de, ocena je IV mestoma V, A 1 (4 ure).

Po poti prijateljstva
Skupina kranjskih in jeseniških planincev že nekaj časa na­črtno obiskuje vrhove »Poti pri­jateljstva« in nemalo jih je, ki jih imajo že več kot polovico (od skupno 30 ali po 10 v Sloveniji, Avstriji in Italiji).
V nedeljo 18. t. m. je skupina 18 gornikov opravila doslej ver­jetno najštevilnejši vzpon po grebenu Stüdl na Grossglocknerju (3797 m). Zanimivo je, da jih kar 11 od njih hodi po »poti prija­teljstva«, da je bilo v skupini kar 6 planink in da je imel najmlaj­ši udeleženec Andrej Jamnik komaj šest let.

»Plazovi«
V okviru Planinski založbe PZS je izšel prevod (inž. Pavle Šegula) knjige Albert Gayl »Plazovi«. Ce­na je 25 din, kupiti pa jo je mo­goče za sedaj le v prostorih doma slovenskih planincev »Zlatorog« – Dvoržakova 9.

Vzponi v Alpah
V letošnji poletni sezoni se je v Alpah mudilo toliko planincev in alpinistov, da skoraj ne more­mo zasledovati vseh njihovih vzponov. Lovro Sodja in Tone Koleša (APD) poročata o vzponih na Grossglockner, Jungfrau, Rottalhorn, Weissnllen, Finsteraarhorn (JV greben) in Eggishorn (SZ greben).
Člani AO TAM so zabeležili prve vzpone v Zah. Alpah. Povzpeli so se na Mt. Blanc du Tacul, naveza Prelog – B. Kavnik je pleza la Tour Ronde ,vsa skupina se je povzpela na Mt. Blanc, potem sta Prelog in Kavnik preplezala še Contaminovo smer v Aig du Midi. D. Kavnik s T. Miheličem pa se je povzpel na Gr. Charmoz ter prečil Grepon.
Zakonski navezi Mihelič in Šlambergar pa sta se mudili v Dauphineji. Zaradi obilice novega snega pa so se povzpeli le na Pointe de la Pilatte, Barre des Ecrines (4102 m, najvišji vrh skupine). Miheličeva pa sta preplezala še ledeno vesino v Les Agneux.