Tabor pod Malim Koritniškim Mangartom
Plezalni tabor v Mangartski dolini, ki je posvečen tragično umrlima Tamari Likar in Pavlu Podgorniku, bo letos od 26. avgusta do 2. septembra. Pripravil ga bo AO Nova Gorica, oziroma njihov načelnik Peter Podgornik v sodelovanju s komisijo za alpinizem PZS. Nujna je pravočasna prijava (do 10. 8. na PZS z vsemi potrebnimi podatki).
Smeri v Malem Koritniškem Mangartu in Vevnici so skoraj vse zelo težke in dolge, neprimerne za malo trenirane in neizkušene pripravnike.
Tabor bo imel še posebno vrednost, saj je že nekaj časa na razpolago Plezalski vodniček Mangartska dolina, ki izčrpno obravnava vse znane smeri in variante. Nekateri si nameravajo ogledati tudi nekaj smeri, ki bi bile primerne za zimsko ponovitev (doslej le Cozzolinova zajeda, možnosti za samostojne nove smeri v teh dveh stenah pa ni prav veliko. Zato pa je nekaj smeri, ki čakajo celo še na prvo ponovitev in stene sploh niso daleč (od mejnega prehoda Rateče peš 2.30-3 ure).
Prvenstvene smeri z osmico tudi v naših visokih stenah
Naveza Jeglič-Karo-Knez je preplezala najtežjo smer doslej v naših gorah – Spet izvrstni na Primorskem – Novi v Jerebici
LJUBLJANA – Kaj napoveduje prvenstvena smer, ki so jo 15. t. m. preplezali »trije mušketirji« Janez Jeglič, Silvo Karo (oba AO Domžale) in Franček Knez (AO IMPOL) v steni Škrlatice, lepo pove njeno ime – Novi časi, pa tudi ocena: VII-/VI, 600 m, 10,30 h. Preplezali so jo prosto, čeprav je kazalo, da bodo potrebni celo svedrovci.
Za smer so se enoglasno odločili vsi trije, čeprav je Franček steber ogledoval že nekaj časa. Na težave pa so naleteli že takoj na začetku v izrazitem rumenem kvadratu kakih 15 m desno od Šraufove smeri: težak in krušljiv raztežaj, potem pa prečnica pod streho po previsni plošči (VII- je Knezova ocena!). Dalje na veliko polico, pa 30 m levo v velikansko zajedo itd. Zgoraj pa po osrednjem stebru desno od Skalaškega, vse do vrha.
Naslednji dan je trojka preplezala novo smer še v Rogljici. Črnina so jo imenovali, ocenili pa s VI-/V, 500 m, 3 h. Vodi prek črnih plati in po izraziti poči, nad katero so spet poči ter plati, na koncu pa grape. Sestopili so po novi smeri Enourni skok (IV, 500 m, 1,30 h) levo od grape, ki loči Rogljico od Gamsovca. Da je šlo hitreje, so bili kar nenavezani.
Teden dni kasneje so še enkrat zaorali. V petek pozno zvečer so se po Jugovem stebru povzpeli pod Sfingo in bivakirali. V soboto pa preplezali Ključ sreče. To je prva smer v tem delu, v kateri niso bili uporabljeni svedrovci. Vodi desno od Črnega prta, klini, ki so ostali v steni, pa slabo drže. Ker je verjetno zadnja »prava« smer v Sfingi, je temu primerna tudi ocena: VIII-VI+, 200 m, 9 h. V nedeljo so v steni poleg Sfinge preplezali še dve: Lino (V-, 2 h) in Paradajz (V-, 1,30 h).
Kaj pomenita novi smeri v Škrlatici in Sfingi? Nedvomno je, da se je nekaj naših alpinistov dvignilo nad povprečje in če jim bodo sledili še drugi, res lahko pričakujemo nove čase. Toda ne bo dovolj le telesna (in tehnična) pripravljenost, nekaj se bo moralo premakniti tudi v miselnosti in tudi brez enakovredne organiziranosti ne bo šlo. Alpinizem, vsaj ta, o katerem največ poročamo, je res vse bolj športen, toda alpinizem je (in bo ostal) vendarle tudi še kaj drugega.
Priprave na Kavkaz
V SZ je 26. t. m. odšla skupina primorskih planincev in alpinistov (namesto J. Humarja je odpotoval Mitja Lo Duca). Predno so odšli v gore Kavkaza, pa so natrosili še obilo novic – zanimivih.
Janko Humar in Peter Podgornik sta preplezala (14. t. m.) novo smer – najtežjo izmed enajstih, kolikor jih je Podgornik doslej preplezal v J ostenju Jerebice. Izraziti gladki steber med Sivim idealom in Grapo. Ocena je VI, AO (nihajna prečnica in nekajkrat sta se morala prijeti za klin v najtežjih raztežajih, ki so vrh vsega še krušljivi). Med Smerjo samotnega gamsa in Proletarsko pa sta vzporedno z njima potegnila novo smer Viktor Golja in Ivan Rejc, člana Soškega AO. Imenovala sta jo Gruzinski steber (VI, A2, 450 m). Tudi ta izstopa po težavnosti, sicer pa je nastala v času intenzivnih priprav na Kavkaz.
21. t. m. sta Alojz Fon-Huljo in Peter Podgornik prišla pod skrajno desni del Z stene Krna (domačini mu pravijo Koseška skril). Toda kot je videti ta svet od daleč čudovit, je nemogoč: hudo nagnjene plati, po katerih bi bilo treba plezati brez varovanja. Vendar sta (verjetno kot druga naveza) ponovila smer Fon-Rakušček iz leta 1969, ki je s spodnjim delom visoka okoli 500 m, ocenjena s IV/III. Še isti dan sta prosto ponovila Cerkovnikov steber (VI/IV, 450 m, 1,30 h).
V nedeljo pa sta se oddolžila spominu na pobudnika za razvoj skupine, ki se jo je oprijelo ime »Drežniški samorastniki«, Silva Kraglja. V njih odmaknjen del Trente je prinesel prvo opremo, veliko jih je naučil, skupaj s Huljom, Rakuščkom in drugimi je avtor številnih smeri, popeljal pa jih je tudi na tuje, na Gr. Jorasses, v V steno Materhoma itd. Umrl je v prometni nesreči star 32 let. Smer S. Kraglja sta Fon in Podgornik začela v grapi, vodi pa kakih 100 m levo ob Cerkovnikovem stebru in privede na vršni del Krna; VI+/V-VI, AO, 400 m, 9 h.
Janko Humar je 21. t. m. s Sonjo Jeram preplezal redko plezano zajedo v Pelcu nad Klonicami z novo vstopno varianto po ploščah levo od originalnega vstopa (Krč: VI, AO, 120 m, sicer VI-/V, celotna smer 400 m, 7 h). Mitja Lo Duca in Ivan Rejc pa sta v nedeljo v 13 urah opravila 4. P Smeri mladosti v Vršacu (VI, A2,400 m, spodaj III-IV, 600 m).
FRANCI SAVENC
Javili so se iz AO Kozjak
Člani AO Kozjak sporočajo, da niso počivali, čeprav ni bilo glasu o njih. Brata Branko in Drago Praprotnik sta preplezala številne smeri v Raduhi ter Bregarjevo, Direktno in Modec-Režek v Štajerski Rinki. Dve navezi sta ponovili Pallavicinijev žleb v Grossglocknerju, nadaljevanje pa jim je preprečilo slabo vreme. Bili so tudi v Osapski steni, največ pa so seveda plezali v Raduhi. V Srednji Raduhi sta Tone Golnar in Matjaž Roter potegnila tudi novo – Encijan: IV+/II- III, 150 m, 1,30 h.
Izmenjava z DAVTübingen
V nedeljo zvečer je v skupino Rätikon v Zahodni Nemčiji odpotovala skupina 14. planincev iz Domžal. 14 dni bodo gostje mladih iz DAV Tübingen, ki so bili pri njih na obisku lani. V skupini sta tudi Janez Jeglič in Silvo Karo, ki sta lani Nemce vodila prek Stene, sedaj pa bi rada splezala kar največ težkih smeri na tujem, tudi v Silvretti in Piz Bernini. Denar so si mladi iz PD Domžale zbrali sami, nekaj tudi z organizacijo plesa.
Za obiskovalce Prenja
V bližini koče Jezerce na Prenju je Todor Vulič iz vasi Bijela pod Prenjem (10 km od Konjiča) adaptiral pastirsko kolibo v udobno zavetišče. Vulič je edini kmet-alpinist in reševalec (pred njim pa je bil tudi Jožo Klepica, vodnik za Čvrsnico, graditelj koče na Vilincu in ustanovitelj nekdaj edinega vaškega PD)) v BiH in rad pomaga obiskovalcem tamkajšnjih gora. Zavetišče leži takorekoč na robu 1000-metrskih vesin, ki greze v Bijelo, obkroženo s stenami Taraša (1792 m) in Osobca (2026 m), v bližini je voda itd. V okoliških stenah je Vulič tudi sam že plezal.
Dvojica v Kraljevski verigi Vzponi Rotarja in Zupanca
Naša alpinista na treh šesttisočakih in treh vrhovih nad 5000 m v Bolivijskih Andih – Izreden odmev
LJUBLJANA – Obisk južnoameriških gora sta letos najbolje izkoristila člana Akademskega PD Aleš Rotar in Janez Zupanc. Pregled njune aktivnosti je tak, kot bi bila na delu manjša odprava, kvaliteta pa nadpovprečna: trije vzponi v stenah šesttisočakov in še trije pristopi na pettisočake.
Na pot sta odšla 29. aprila. Toda v Parizu sta morala čakati na polet kar devet dni. In ko sta (13. 5.) pripotovala v glavno mesto Bolivije La Paz, je bila stavka. Zato sta jo kar peš mahnila pod Condoriri. 19. maja sta se povzpela na glavni vrh (5656 m), dan kasneje pa še na Alpamayo Chico (5420 m). Ker sta ugotovila, da sta solidno pripravljena, sta že 25. maja začela z vzponom po Zahodnem razu severnega Illimanija (6402 m). Tri dni sta potrebovala do vrha (65/35-50°, 1800 m). Potem sta sestopila na srednji vrh in po zahodnem rebru južnega vrha (nanj se nista povzpela, bila sta le preveč izmučena) v dolino.
Četrti je bil na vrsti Illampu (6342 m). Toda domačini so jima dali napačne podatke. Namesto pod J steno sta prišla v krnico pod JZ greben. Iz nje sta (6. junija) preplezala skrajno levi rob vesine ( 75/50-60°, 800 m, 6 h), morda celo kot prva in nadaljevala po grebenu do vrha. Sestopila sta po Ertlovi smeri (kot odprava Akademskega PP pred 20 leti). Pet dni sta morala potem počivati, 15. junija pa sta že spet plezala in to morda že tretjo našo smer v Z steni Huayna, tam kakor četvorica Primorcev lani, potem pa nadaljevala poševno desno nekako do vpadnice vrha in – po desetih urah sta bila na vrhu (vstop 45°, 200 m, ostalo 65/50-60°, 1100 m). To je smer, ki jo je imela že lani v načrtu radovljiška odprava, pa so ob poskusu (Jereb in Pogačar sta svojo smer preplezala v levem delu stene) ocenili, da je vstop nepreplezljiv. Ob dveh ponoči sta odšla pod steno, ob 14. uri sta bila na vrhu in že zvečer nazaj na sedlu Zongo. Vzpon je imel med opazovalci izreden odmev.
Za konec sta Rotar in Zupanc z navezo iz treking skupine J. Pretnarja opravila še (prvi jugoslovanski) pristop na 5900 m visoko Mururato. Potem se je vreme pokvarilo, čutila pa sta tudi že hudo utrujenost.
F. S.
Nad Šitom glava
Matjaž Ravhekar in Benjamin Ravnik, člana AO Jesenice, sta v S steni Nad Šitom glave preplezala novo smer. Le-ta vodi med Yassa in Košir- Brelih, ocenila pa sta jo: spodaj IV-V, AO, zgoraj III, 300 m, 4 h. Ponovila sta tudi Yassa, nad Tamarjem pa Steber Šit.
OD TOD IN TAM
Rekord za Pamir
MOSKVA – Direktor mednarodnega alpinističnega tabora »Pamir« M. V. Manastirski je objavil, da bo letošnji, že enajsti po vrsti, ki ga pripravljajo v Dolini planik pod Pikom Lenina (7134 m) rekorden po obisku. Prijavljenih je več kot 300 alpinistov iz 17 držav. Kot je že običajno, je največ zanimanja za vzpone na sedemtisočake Komunizem, Lenin in Koreženevska. Za letos obljubljajo tudi nekaj novosti – v taboru bo savna, kavarnica, restavracija in mednarodni klub z razstavo o športnih dosežkih SSSR.
Od Kom do Emine
SOFIJA – Skupina za »hitrostno« planinstvo društva »Planinec« je za en dan izboljšala svoj lanski rekord: tradicionalni pohod od Kom do Emenine, dolg 700 km in z okoli 12.000 m vzponov, je opravila v sedmih dneh, oziroma nekaj več kot 114 urah, (v kar je vključeno še osem ur postankov). Četverica pod vodstvom Petka Lazarova je začela svojo turo 23. junija ob enih ponoči, vreme na poti so imeli več ali manj slabo, ključna etapa pa je bila dolga kar 125 km.
Zahodna stena Daulagirija
PRAGA – V drugi polovici avgusta bo odšla na pot prtljaga, kasneje pa še udeleženci odprave »Daulagiri« v kateri bo 18 alpinistov pod vodstvom Jiržija Novaka. V načrtu imajo (kot prvi) preplezati Z steno, ženska ekipa pa SV raz. V ekipi bo poleg izbranih češkoslovaških alpinistov tudi nekaj članov italijanskega kluba YAK.
Daulagiri (8167 m), šesta najvišja gora sveta, je bila osvojena predzadnja med osemtisočaki, čeprav je bila cilj že prve resne povojne odprave. Doslej so se na njen vrh povzpeli 23 krat, tudi že pozimi (Japonci, 1982, SV greben). Preplezana je bila V stena (Mednarodna odprava, 1980), naši pa so uspeli v južni (1981), le zahodna je še deviška kljub poskusom.
Plezali so tudi z Eskimi
Janko Humar in Peter Podgornik sta v 19 dneh v grenlandskih gorah preplezala osem prvenstvenih smeri – Alpinista zadovoljna
TOLMIN – Naša edina predstavnika v »InternationalExpeditiontoEast Grönland«,ki so jo organizirali v Italiji, Janko Humar iz Soškega AO in Peter Podgornik iz Nove Gorice, sta z dosežki odprave nadvse zadovoljna, čeprav vseh načrtov niso mogli uresničiti.
Iz Milana so poleteli 10. junija, dva dni kasneje pa so bili v Angmassaliku. Po štirih dneh bivanja med Eskimi so se oblaki vendarle toliko razprli, da je prva skupina poletela. V njej sta bila tudi naša dva. Toda na pol poti so jih morali odložiti in šele po treh dneh so jih spravili na mesto baznega tabora.
Prva sta štartala Janko in Peter. Že prvi večer sta se s smučmi povzpela na sedlo Woppers in si ogledala možnosti. Zato sta se naslednji dve »noči« (med 21. in 3. uro je sonce najnižje in ledne razmere najugodnejše) lahko povzpela na dva čudovita vrhova in poimenovala po Pavlu Podgorniku in Tamari Likar. Na oba vrhova, ki sta visoka okoli 2700 m, sta se povzpela in sestopila po različnih smereh; tako sta imela za seboj štiri prvenstvene smeri: Vrtovinsko (850 m, 60/50°, V) JZ steni Pavlovega vrha in Vozila (550 m, 70/30-55°) v SZ steni ter Baški) in Soško smer (60/55°, 700 m) v dveh ozebnikih Tamarinega vrha.
Samo eno noč kasneje sta preplezala 1100 m visoko steno (700 m ledu, 50° in 400 m izpostavljenega granitnega stebra, VI, A2) najbolj divjega vrha daleč naokoli. Smer in vrh sta posvetila dr. Klementu Jugu. Ko pa sta hotela še naprej, na preostala dva vrhova gore, ki sta jima namenila imeni po Staniču in Tumi, je, narava rekla ne – 18 ur neprekinjenega ekstremnega plezanja s težkimi nahrbtniki, četrta noč zapored brez spanca, popolnoma premočeni plezalniki…
Potem je moral Peter, ki je bil tudi filmski snemalec odprave, z De Gringisom pod Pharoah, da bi posnel smučanje po S steni. Pa se je preveč otoplilo, postalo je prenevarno in Janko ter Peter sta spet lahko plezala. Zakadila sta se v čudovit (od daleč pa videti nemogoč) steber, ki se je bočil nad taborom. Vrh sta posvetila Alešu Zorču, smer pa imenovala Trentska (VI+/V, VI-, 350 m).
Kmalu je postalo pretoplo, stene niso mirovale niti ponoči in načrti naših dveh so se vse bolj odmikali. Čas sta izkoriščala za plezanje z obema eskimskima članoma odprave, pa tudi z Italijani. Humar je 29. junija z Mazzilisom preplezal steber Zancan (VII/IV-VI, 350 m) – zelo lepo smer, v celoti pa lažjo od Trentarske, Peter pa z Delisijem steber Meskal (VII- /VI, AO, 300 m). Najtežji raztežaj je Podgornik plezal kot prvi in ga mestoma ocenil z AO, njegov partner pa ga je zmogel prosto in ocenil s VII+. To je doslej najvišja ocena za smer na vsem Grenlandu.
Šele 30. junija sta Janko in Peter spet lahko odšla pod »njuno triglavo goro«, da bi končala začeto. Razmere so bile idealne, počutila sta se odlično… v poldrugi uri sta imela za seboj že več kot tisoč metrov stene (50—55°). Toda spet se je vreme poslabšalo, oglašati so se začeli plazovi in ti so ju 300 m pod vrhom spravili k pameti. Plazovi bi ju gotovo zadržali na stenovitem vrhu, noči (in neurja) pa brez bivak opreme ne bi preživela.
Naslednje dni je vreme vse priklenilo v šotore. Tri dni je padalo, zmanjkovati je začelo hrane, na ledeniku so se začele pojavljati razpoke. 6. t. m. jih je helikopter pobral in jih ponesel nazaj k eskimskim prijateljem v Angmassalik. Z njimi so preživeli še štiri prečudovite dni. Peter je z Eskimko Ano ponovil še Italijansko smer v gori na drugi strani zaliva (Holmes Fjeld, IV, 50°, 650 m). 12. t. m. so se srečno vrnili domov.
Štiri smeri v enem
Filip Bence je 21. t. m. preplezal kar štiri smeri. Za začetek smer Belač-Zupan v Šitah, sestopil pa je po Tschadovi v Travniku. Potem je ponovil še redko plezalno smer Jesih- Lipovec v isti steni, sestopil pa je po Kaminski v Mali Mojstrovki in se pri tem spomnil na njeno 70-letnico.
ALPINISTIČNE NOVICE
Novi cilj je Rakopoši
Odprava Akademskega AO resnično nima sreče. Pripravljali so se na Shivling, a lani niso dobili dovoljenja, letos, ko so ga dobili za odličen cilj (S sten Thalay Sagarja, 6904 m), pa ne morejo v Garhwal.
Iz Ljubljane so odšli 22. julija in 29. dosegli mejo Pakistana z Indijo. Toda naprej v Lahor ni smel nihče. Čakali so, posredovali na vse konce, sredi meseca pa spoznali, da to ne vodi nikamor, zato so zaprosili za dovoljenje, da bi plezali v Karakorumu. Reinhold Messner, s katerim so se srečali, jim je svetoval 4000 m visoko S steno Rakapošija (7788 m). In sedaj upajo, da jim bodo po posebnem postopku odobrili poskus. Med 1. in 3 avgustom se bo odločalo, do tedaj pa računajo, da bodo goro že precej preučili (komaj 4-5 ur je hoda od njenega vznožja od mesta, do koder je mogoče z avtom!), upajo pa tudi, da bodo zbrali kaj podatkov o njeni dosedanji zgodovini.
Za vse, ki bi jim radi pisali – novi naslov: Yugoslav Embassy (za YU ekspedicijo), 14 Street N° 87, Sector Ramna 6/3 P. O. Box 1050 – ISLAMABAD/ PAKISTAN.
V italijanskih Dolomitih
Razmere v kopnih stenah Dolomitov so seveda boljše kot v Zahodnih Alpah. Le taleče se zaloge snega ponekod še močijo stene. Večinoma so našli zato plezali krajše smeri in v J stenah.
Dolenčeva in Kregar sta začela svojo turnejo v skupini Sela. Ker je bilo vreme (2.-7. t. m.) precej mrzlo, celo zmrzovalo je še, sta plezala predvsem klasične smeri. Tissija (Kregar PP, lx VI in VI-, 185 m), Stegerjev raz v istem stolpu (V/IV, 145 m), Micheluzzijevo v Piz de Ciavazzes (Kregar PP lx VI, 2x VI-), toda le do Gamsove police (270 m) in smer Irma v isti steni (V, Al, 270 m).
Devet članov AO Škofje Loka in dva iz AS Železniki pa je v Palli in Selli v tednu dni opravilo 85 vzponov. Plezali so predvsem lepe klasične smeri – Raz tančic v Cima d’Madona, Buhlovo poč v Cima Canale itd. Jensterle pa je Irmo in ZJ zajedo v Ciavazzes tudi PP.
Plezalski vodniček Sella
Pred dnevi so v ekonomatu PZS (Ljubljana, Dvoržakova 9) in tudi že na nekaterih drugih mestih začeli prodajati Plezalski vodniček Sella. Tine Mihelič je v njem objavil opise za 36 izbranih tur na področju prelaza Sella (Dolomiti, Italija). Tisti, ki poznajo njegov izostren čut za izbiro tur in jezik, so delo že nekaj časa nestrpno pričakovali, saj smo že sredi poletne sezone. Vodniček, ki stane 200 din, je le za spoznanje tanjši (56 strani) od nedavno izdanega Mangartska dolina. Tudi zanj je ovitek pripravil Lado Vidmar, sheme in skice pa je narisal (po nemškem vodniku E. Prachta in lastnih izkušnjah) kar avtor sam. Za tiste, ki še ne poznajo dovolj italijanskih Dolomitov, oziroma nimajo možnosti, da bi si nabavili tuje vodnike, pa še »tiha« želja iz uvoda – upajmo, da bomo v nekaj letih dobili take vodničke tudi za najpomembnejše tuje gore.
Proste ponovitve
Igor Kalan in Bine Šter sta 17. t. m. opravila 1. PP Smeri dr. Houdomskega v Kočni. Vstopni previs VI, streha pa VII-. Štiri dni kasneje je Šter (s Kalanom) opravil 3. PP Zavrnikove v Dolški škrbini, dan kasneje pa sta oba PP Ekar-Jamnik v isti steni. Srečo Rehberger pa je 21. t. z Nušo Romih opravil (verjetno?) 1. PP Čez ploščo v J steni Skute (raztežaj VI, eden V+, ostalo lažje). Dan prej pa je (prav tako s svojo tržiško partnerko) zaman poskušal PP Smer treh svedrovcev. Velika streha je bila še preveč mokra (in algasta).
Tečaji AO SPD Trst
Peter Suhadolc, ki je bil do nedavna načelnik alpinističnega odseka SPD Trst, je poslal nekaj statističnih podatkov, ki lepo ilustrirajo njihovo dejavnost. Že dve leti imajo alpinistično šolo, vodil pa jo je Luciano Cergol. Tudi z udeležbo so bili zadovoljni, skupno se je v AŠ vpisalo 41 mladih, končalo pa prvo 20, drugo pa 10 tednikov. Skupaj s KOTG so organizirali odpravo v J steno Anapurne.
Iz poročil
AO Črnuče: Boris Benedičič je 21. t. m. PP (z Andrejem Avbljem, AS Delo) Peternelovo v Steni, nadaljevala sta po Dolgi Nemški smeri. Dva dni kasneje je Mirko Kranjc PP (s Počkarjem) Varianto v Travniku, dan kasneje (s Kozorogom) pa še JLA v Šitah.
AO Idrija: Peter Poljanec in Slavc Svetičič sta preplezala Šlosarsko v povezavi z Obrazom Sfinge.
AO IMPOL: Četverica je 21. in 22. t. m. plezana v Ojstrici Zmaja, Desno in Centralni steber Dedca.
AO Matica: Vlasta Kunaver in Lidija Honzak sta v Dolomitih preplezali SZ raz 2. Stolpa in Vinatzerjevo v 3. Stolpu Sella ter Miriam v Torre Grande (Cinque Torn). Darjo Durjava in Janez Marinčič sta ponovila smer bratov Messner v drugem stolpu (tri zahtevne mokre pasaže) in Vinatzerjevo. 21. t. m. pa so prosto preplezali še Ljubljansko v steni; Honzakova in Marinčič z varianto v 2. in 5. raztežaju, Durjava pa (z Iztokom Osojnikom iz Akademskega AO) pa originalno.
AO Mojstrana: Brane Pečar je s Petrom Čižmekom (Obalni AO) PP Peternelovo v steni.
AO Rašica: Na taboru za MO so inštruktorji nekoliko tudi plezali: N. Babič in Bucik 21. t. m. Anceljnov steber v Stenarju, M. Babič in Grum Smer bratov Mihelič v Cmiru ter več klasičnih smeri: Sandi Wisiakovo, Prusikovo, Skalaško itd.
AO Slovenj Gradec: Sandi Günther in Sašo Prošenjak sta prosto preplezala Direktno v Štajerski Rinki (15. t. m.), štiri dni kasneje pa Prosenjak PP (z istim) še Ogrinovo v Ojstrici in Centralni steber Dedca.
Soški AO: Rosana Ščaučar in Žarko Trušnovec sta 22. t. m. ponovila SZ steber Srebrnjaka (V, 450 m), Viktor Golja in Vojko Pajntar pa Zajedo Šit. Aktivna sta bila tudi člana iz Bovca. 10. t. m. sta Horvat in Rot PP Zajedo v Šitah, dva dni kasneje pa je Robi Rot zmogel (s Horvatom) še PP JLA v isti steni.
AO Škofja Loka: Franc Langerholc je s Pavletom Logonderjem 21. t. m. ponovil Rumeno diagonalo nad Vršičem, sam pa tudi Perčičev steber v Vežici.
AO Vipava: Miran Božič, Darko Hrovatin, Oton Naglost in Martina Rehar so v Srebrnjaku in Zapotoškem vrhu opravili 12 vzponov. 22. t. m. pa sta Marko Fabčič in Davorin Kodele PP Varianto v Travniku, Nabergoj in Sever pa ponovila Comicijevo varianto raza v Jalovcu.
Poškodovana koča na Mangartu
Zaradi obilice snega je letos precej kasneje kot običajno postala prevozna tudi naša najvišja cesta, cesta pod vrh 2678 metrov visokega Mangarta. Cesta je tudi sedaj prevozna le do zadnjega predora, od katerega je do mangartske planinske koče še kakšnih 20 minut hoda. Toda, kot smo zvedeli pri bovških planincih je koča ta hip neuporabna. Razdejal jo je februarski orkanski veter, ki je odnesel streho objekta in naredil za okoli pet milijonov škode. Bovški planinci pa obljubljajo, da bodo sedaj, ko je dostop do koče lažji, poskušali za potrebe planincev usposobiti vsaj bivak in kuhinjo mangartske koče. Lanski oskrbnik Erik Cuder je namreč pripravljen ponovne prevzeti v svoje roke oskrbovanje koče na Mangartu.
(K. R.)
ALPINISTIČNI KOTIČEK ( NOVI TEDNIK,26.7.86 )
Končno se je tudi za alpiniste pričela prava plezalna sezona, saj jim vreme ne dela večjih preglavic – po sicer zelo neobetavni zimski sezoni, ko so se neugodne plezalne razmere zavlekle v pozno pomlad.
Tako sta zabeleženi dve sijajni ponovitvi, pri čemer bi veljalo kot prvo izpostaviti Direktno v Štajerski Rinki, ki sta jo 14. 7. v rekordnem času – eni uri – ponovila Aco Pepevnik in Milan Romih (AO Impol) ter ponovitev Modec-Režkove smeri v Štajerski Rinki, ki sta jo prav tako v kratkem času opravila Čanžek Franc in Bojan Šrot.
Istega dne sta Pepevnik in Romih izplezala še Direktno zajedo v Turski gori, ki velja za eno redko ponovljivih smeri nad Okrešljem, Povše Brane, Okrogar Polona in Štor Miljana pa so ponovili Vzhodno v Mali Rinki.
17. 7. sta Povše in Okrogarjeva ponovila Cicovo varianto Igličeve smeri v Mali Rinki.
Praznični vikend so se celjski alpinisti prvič v letošnji plezalni sezoni v večjem številu preživeli na bivaku pod Ojstrico, od koder so izpeljali kar lepo število vzponov.
21. julija sta Čanžek in Romih ponovila smer Ivo Reya v Ojstrici (V+, IV) ter zatem še centralni raz v Dedcu (VI).
Jože Zupan in Aleš Stopar sta v Ojstrici ponovila Desno smer; isto smer je ponovila tudi naveza Povše Brane-Petek Peter. Smer nosi oceno V.
Bojan Šrot in Igor Izlakar sta v Dedcu nad Korošico ponovila Desno (V-) in Levo smer (V).
Naslednjega dne sta Smiljan Smodiš in Iztok Ivakič preplezala Herletovo smer v Ojstrici (IV+), v sosednji Ogrinovi (IV+) pa sta plezala Brane Povše in Peter Petek. Jože Zupan in Aleš Stopar sta plezala v Belem razu Rjavčkega vrha, Slavko Cankar in soplezalec Kosi sta ponovila Pinterjevo v Dedcu (IV+), Bojan Šrot pa je z bratom Srečkom ponovil Lukmanovo v Vršičih (III).
CM
Invalidi na Kamniško sedlo in Brano( 20. 7. 84 )
LJUBLJANA – V soboto in nedeljo se bodo invalidi iz vse Slovenije ki se pripravljajo na pohod na Triglav ( 9. – 12. 8. )odpravili na Kamniško sedlo in Brano. Vseh bo približno 25, vodili pa jih bodo planinski vodniki PZS. Odhod bo v soboto ob 5. uri iz planinskega doma v Kamniški Bistrici.
H. Ü.
Domače tkanine za puhovke
CELJE, 29. julija 1984— Tekstilna tovarna Metka, ki ima več ko 50-letno tradicijo v izdelovanju inletov, je prva v državi začela delati tkanine za puhovke, ki jih zdaj uvažamo. Celjska tovarna je kupila aparaturo za testiranje teh tkanin, ki morajo imeti ne samo izredno gostoto, ampak tudi ustrezen premaz, odporen proti pranju, oboje pa mora omogočiti, da telo diha. Tkanine bodo delali za svoj tozd v Kozjem in za druge jugoslovanske proizvajalce puhastih izdelkov, imajo pa tudi že zagotovljen izvoz v Italijo.
D. H.
