Včerajšnji večer (24.julij 2026) v Dolomitih je znova pokazal, kako hitro se lahko gorski svet spremeni v prostor, kjer je potrebna intervencija iz zraka – in kako pogosto se reševalci znajdejo v situacijah, ki so na meji mogočega.
Civetta – vitlanje 90 metrov v zahodni steni
Ob 19.20 je helikopter reševalne službe Suem iz Pieve di Cadore poletel proti zahodni steni Civette. Dva poljska alpinista, ki sta plezala klasično smer Solleder–Lettmauer, sta zašla iz smeri in obstala na krhki, nevarni skali, kjer se nista več mogla in upala premakniti.
Posadka helikopterja je najprej odložila medicinsko ekipo pri koči Tissi, nato pa se s plovilom dvignila nad steno. Reševalni tehnik se je spustil 90 metrov po vitlu do naveze, ki je (ob)stala na ozki polici, privezana na improvizirano sidrišče. V dveh rotacijah so oba alpinista dvignili in prepeljali na Tissi.
To je tip posredovanja, ki ga je bilo pred desetletji skoraj nemogoče izvesti. Danes je postal del vsakdana – a ostaja izjemno tvegan.
Dolomiti di Zoldo – panika na poti 487
Ob 20.20 je Suem prejel nov klic: skupina nemških pohodnic ni več zmogla nadaljevati proti bivaku Tovanella. Skupino sta vodili dve mladi spremljevalki (24 in 29 let), z njima pa je bilo šest deklet, starih med 12 in 16 leti, ki so bile že več dni na poti.
Ko so bile le še kilometer in pol od bivaka, so utrujenost, strah in izpostavljen teren povzročili krizo panike pri več dekletih. Ker se je bližal mrak, je helikopter Falco odložil dva reševalca pri skupini, nato pa pobral spremljevalko in dve najbolj izčrpani dekleti ter jih odpeljal v Longarone.
Toda preostala skupina se ni mogla premakniti naprej – pot je vodila po ozkih, izpostavljenih policah. Zato je ob 22.10 vzletela še nočna helikopterska ambulanta iz Trevisa.
Dekleta so bila dvignjena z 30‑metrskimi vitlanji, v dveh letih prepeljana v dolino in nastanjena v prostorih gorskih reševalcev. Intervencija se je končala okoli 00.30.
Komentar: vse več reševanj v temi, v stenah, v paniki
Oba dogodka kažeta na trend, ki ga (italijanski, da ne bo pomote) gorski reševalci opažajo v zadnjih letih: več posredovanj pozno zvečer, ko se izteče dan in se poveča tveganje, več vitlanj (tudi nočnih) v strmih stenah, kjer je napaka lahko usodna, več primerov panike, zlasti pri neizkušenih pohodnikih, ki se znajdejo na terenu, ki presega njihove sposobnosti.
