Alpinistične novice 31/1980

Titova smer

Titovo smer v južni steni Pachante – Nevado Puca Punte (5727 m) sta prva preplezala Stanko Mihev in Rok Kolar (člana Koroške odprave v Ande) od 7. do 9. junija letos in jo ocenila s VI, 60-80 stopinj, plezala pa sta jo skupaj 19. ur. Kolar je o njej izjavil: »Ekstremne težave, smer je bistveno težja od Schmidove v S steni Matterhorna.« To pove veliko!

Jugoslovanska planinska šola
O vzgoji in izobraževanju v planinstvu posebna tematska konferenca decembra v Sloveniji

LJUBLJANA – Na zadnji seji predsedstva Planinske zveze Jugosla­vije, ki je bila v Beogradu, so se zastopniki republiških in pokrajin­skih zvez dogovorili, da bo tematska konferenca o vzgoji in izobraže­vanju v planinski organizaciji letos decembra v Sloveniji.
Ker ima planinska organizacija izredno razvit sistem šolanja, bo to za kadrovske komisije PZS težka in od­govorna naloga. Kako zasnovati vzgo­jo najmlajših, cicibanov in pionirjev? Osnovna planinska šola, ki jo izvajajo predvsem mladinski odseki, je temelj vsem nadaljnjim stopnjam vzgoje in izobraževanja. Alpinistična šola, ki ima nekak značaj srednje planinske šole, je sedaj pred reformo. Jasno pa je vsem, da novosti in izboljšav ne bo kar čez noč in da bo potrebno številčneje okrepiti strokovne kadre. Teh je zares premalo, strokovnjake s poeno­tenim znanjem pa ima za sedaj le gorska reševalna služba, katere šola­nje ima tudi sicer več posebnosti.
K vsemu temu pa je seveda potreb­no dodati še šolanje strokovnih ka­drov za vse tri smeri. Del kadrov pri­haja celo z Visoke Šole za telesno kulturo v Ljubljani, nujno pa tudi usmeriti vzgojo ter izobraževanje strokovnih delavcev za ne kadrov­ska« področja: gospodarsko, marka­cijsko itd. In ne nazadnje, dolgoletno tradicijo ima tudi šolanje posameznih specialnosti (jamarstvo, orientacija, še posebno varstvo narave itd.) in vzgoja splošno-organizacijskega pro­fila.
Shema in razvejenost torej, ki ji organizacija brez profesionalnih stro­kovnih kadrov, pa čeprav šteje samo v Sloveniji že blizu sto tisoč članov (v Jugoslaviji pa okoli četrt milijona), že skorajda ni več kos. Težnja za institucioniranje jugoslovanske planinske šole ter poenotenje programov je ne­dvomno upravičena.

FRANCI SAVENC

Zanimiva knjiga o Kleku
Delo Borislava Aleraja prikazuje na svoj način del hrvatskega alpinizma

LJUBLJANA – Pred dnevi je v Zagrebu izšla knjiga Klek, Stijene, Penjači, ki jo je napisal (85 strani, format 20,5 x 14,5 cm) in bogato ilustriral s fotografijami, skicami ter risbami Borislav Aleraj. Cena je 100 din in bo na naprodaj tudi v ekonomatu PZS, saj je za Klek tudi med našimi alpinisti veliko zanimanja.
Borislav Aleraj (34) je sicer zdravnik-epidemiolog, a je že od mladega tudi zavzet alpinist, inštruktor in predvsem vodja ledeniških tečajev, za katere je pripravil tudi učbenik, pa tudi reševalec in sedaj načelnik njiho­ve republiške komisije, piše pa tudi »tehniko reševanja«.
V prvem delu knjige avtor bralce seznani s Klekom, njegovo prete­klostjo in sedanjostjo, raznimi zani­mivostmi in pristopi. V drugem delu, ki je precej obsežnejši, pa so opisi Klekovih sten in vseh plezalnih smeri. In da bi lahko bolj podoživljali plezal­no zgodovino teh sten, ki se pričenja že leta 1917, je med opise vtkal odlomke o prvih opisih in člankih, pa tudi še neobjavljene (avtentične) ko­mentarje.

FRANCI SAVENC

Tudi dekleti uspešni na Norveškem
Celjska alpinistična od­prava se je vrnila z norve­ških gora

LJUBLJANA – O uspehih celjske odprave v norveških gorah smo že poročali, kolikor smo lahko povzeli iz telefonskih sporočil. Ob vrnitvi pa so člani podrobneje poročali.
Hennovo smer v V stebru Trollryggena, ocenjeno s VI-, 2400 m, sta z dvema bivakoma ponovila Branko Povše in Aleš Stopar. Originalno smer v V stebru Zondre Trolltynddu, viso­ko 2400 m, ocenjeno pa s IV/III+, sta z enim bivakom preplezala Meta Šeh in Marjana Šah. To je prvi ženski vzpon v tej steni sploh. Dan za njima sta v smer vstopila še Aleš Dolžan in Stojan Verdnik in jo preplezala v vse­ga 13 urah, ker zaradi dni brez noči sploh nista bivakirala.
Bojan Šrot je v navezi s Čehoslovakom Jaroslavom Kotrčem preplezal JV smer v Norafjellu. Ocena 900m, V.
In še dve prvenstveni. Jugoslovan­sko smer v Trolltynddu, visoko 1700 m, ocenjeno pa s V+, Al, sta s tremi bivaki kot prvi zmogli navezi Franc Čanžek – Aco Pepelnik in Janez Črepinjšek – Bojan Šrot. Celjsko smer v Romsdalshornu (SZ stena) pa sta prva preplezala Brane Povše in Stojan Verdnik. Ocena: IV, 1700 m, 1 bivak.

F. S.

Tudi na najvišjem vrhu Evrope preveč ljudi
Francoska planinska organizacija opozarja obiskovalce Mt. Blanca, naj upoštevajo navodila

LJUBLJANA – Club Alpin Français je letos naslovil na vse sorodne institucije po Evropi apel, naj njihovi člani upoštevajo posebna navodila pri vzponu na najvišji vrh Evrope, 4810 metrov visoki Mont Blanc.
Po posvetovanju s francoskim ministrstvom za mladino, šport in počitek ter občino Saint-Gervais za letos priporočajo rezervacijo za postojanko Refuge du Gaûter, ki jo je mogoče opraviti direktno prek oskrbnika: Henri Bochatay, telefon 50/544-093. Tistim, ki bodo prihajali nenapovedani, pa priporočajo, da opravijo vzpon na Mt. Blanc prek Grands Mu­lets.
Podrobnejša obvestila bo mo­goče dobiti tudi v dolini. V turi­stičnemu biroju (Turisme Office) v Saint Gervaisu ali prek telefona 50/782-243, v alpskem biroju (Higs Mountain Office) v Chamonixu ali prek telefona 50/532- 208 in v poslovalnicah CAF – Club Alpin Français v Chamonixu, Avenue Michel Cros (50/531-603) in Touru – Rue du Rocher Nay (50/540-416). Pri­pravili pa so tudi več tabel z ob­vestili.
K temu lahko pristavimo še, da priporočamo vsem članom pla­ninske organizacije, alpinistom in tudi planincem, ki se ne nameravajo včlaniti v CAF, so pa namenjeni v francoske Alpe, da vplačajo predpisani znesek v sklad za pomoč pri plačilu stro­škov reševanja v tujih gorah pri PZS. Pred odhodom se velja po­zanimati tudi o vremenskih ra­zmerah ter napovedih.

F. S.

Prva ponovitev Črne mačke
V sredo 16. t. m. je bila opravljena 1. ponovitev Črne mačke v Vežici. Vstopili so trije: Marko Košir, Lidija Painkiher in Janez Sabolek, vsi člani Akademskega AO. Ker pa se je vre­me vztrajno slabšalo in so bili v troje le prepočasni, je prvi plezal le do gredine in sta zgornji del preplezala (že v dežju) le Lidija in Janez. Torej prva (tudi mešana) ponovitev v enajstih urah in pol (za ponavljalce bo dovolj najbrže 8-9 ur). Z oceno prvih plezal­cev se strinjajo.

Poletni tabor v Trenti
Številni vzponi na mladin­skem in pionirskem taboru PD Postojna

POSTOJNA – Kakor že vrsto let bo tudi letos mladinski odsek PD Postojna priredil poletni planinski mladinsko pionirski tabor v gor­skem svetu. Letošnje taborjenje bo v Trenti. Tabor bo prvič razdeljen na dve skupini. V prvi, ki bo tabori­la le 3 dni, bodo osnovnošolci od 1. do 4. razreda, pričakujejo okoli 45 udeležencev. Taborili bodo od 1. do 3. avgusta v tem času se bodo povzpeli z vodniki in mentorji na vrh Prisojnika. Za večino udeležen­cev bo to prvi vzpon nad 2000 m. Tabor druge skupine bo za osnov­nošolce od 5. do 8. razreda in za mladince, trajal pa bo od 4. do 14. avgusta. Program za te udeležence tabora je bolj zahteven. Povzpeli se bodo na Jalovec, Bavški Grintavec, Mojstrovko, Sleme in Prisojnik. V programu jo tudi dvodnevna tura na Kriške pode. Razor in skozi Mlinarice nazaj v tabor, če bo vreme ugodno. Udeležencev tega tabora bo okoli 40.
Sodelovalo bo 8 do 10 mladin­skih vodnikov in štirje mentorji, kvalificirana kuharica in medicinska sestra. Vsi udeleženci tabora bodo nezgodno zavarovani.

V Bavšici je še vedno živahno
Po odhodu delovne briga­de so se začeli letošnji te­čaji mladinske komisije

LJUBLJANA – Le nekaj dni za tem, da se je končala MDA »Bavšica 80«, so se v planinskem vzgojnem centru že pričeli letošnji tečaji v organi­zaciji mladinske komisije PZS. Letos so na programu trije tečaji za mladin­ske vodnike, nato bo tečaj za mentor­je planinske vzgoje, na koncu pa bo še tradicionalni republiški pionirski ta­bor.
Še predno pridejo najboljši člani mladinskih odsekov na tečaj, gredo skozi celovit sistem šolanja, na koncu pa opravijo še nekak sprejemni izpit. Vsi morajo obvezno opraviti planin­sko šolo, nato pa v vzgojnem centru izpopolnijo svoje znanje, ga razširijo, opravijo tri ture, na katerih dobe tudi praktične napotke, kako je treba vo­diti itd. S tem pa seveda njihovo šola­nje ni končano, došolajo se lahko na zimskem tečaju, izpopolnjujejo na le­deniškem in podobno.
Tečajniki letošnje prve izmene te­čajev za MV so doživeli tudi nepriča­kovan nadejan obisk. V spremstvu predsednika mladinske komisije pri PZJ Branka Munje, sta jih obiskala Gerhard Friedli, prejšnji in Andree Van der Mühl, sedanji predsednik KM pri mednarodni planinski zvezi UIAA. ( F.S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Celjski ledeniški tečaj
16 tečajnikov in pripravnikov se je pod vodstvom načelnika AO Celje Cirila Debeljaka udeležilo ledeniške­ga tečaja pod Grossglocknerjem. V nedeljo 20. t, m. so uspešno delali na ledeniku in so se prek zgornjih sera­kov namenili še na Johanisberg. Toda na vrh so prišli le trije, drugi pa so se zaradi sneženja raje obrnili. Sedem udeležencev tečaja pa je preplezalo S steno Fuscherkarkopfa. V ponedeljek pa so si le s težavo izborili povratek v domovino, saj so morali pred njimi plužiti cesto. Prek Korenskega sedla so se napotili v Vrata in v Steni pre­plezali Slovensko smer in Kratko Nemško. Tudi tu je bilo zgoraj še toliko snega (npr. v Prevčevem izsto­pu), da bi lahko plezali v derezah.
Lojze Cajzek in Igor Izlakar, ki sta ostala doma, pa sta v soboto prepleza­la Lukmanovo, Regrutsko, Smer 26, Kopač-Tarter in Smer stare granate v Vršičih, v nedeljo na še Pintarjevo in Desno v Dedcu.

Reševalci iz Radovljice tretji
Gorski reševalci iz Mojstrane in Radovljice so se pred kratkim spet vrnili s tradicionalnega smučarskega tekmovanja v smuku, ki ga pripravlja­jo njihovi avstrijski tovariši. Letos je nastopilo 94 ekip postaj GRS iz Av­strije, Italije in Jugoslavije.
Privlačnost tega tekmovanja je predvsem v tem, da o »zmagi« ne odloča hitrost, temveč približek pov­prečnemu času vseh sodelujočih. Re­ševalci iz Radovljice so se temu znali najbolje prilagoditi in so zasedli tretje mesto, Mojstrančani, ki so sodelovali kar s tremi ekipami, pa so zasedli 6., 21. in 29. mesto.

Tragedija na Jalung Kangu
Mehiška alpinistična odprava na za­hodni vrh Kangčendzenge, imenovan tudi Jalung Kang (8420 m), se je kon­čala s težko nesrečo. Naveza dveh čla­nov, ki ju je spremljal Šerpa, je po 10 urnem vzponu (4. maja letos) prišla vsega 40 metrov pod vrh. Le eden ni odnehal in je kljub vsemu skušal priti na vrh. Šerpa se je vrnil sam in v zadnjem višinskem taboru potem ča­kal še dva dni. Toda od mehiške nave­ze, ki je poskušala priti na vrh, se ni vrnil ne prvi, ne drugi član.

Če ne sedaj pa jeseni
Reinhold Messner, ki se v Tibetu pripravlja na samoten vzpon po Se­vernem grebenu na Mt. Everest (8848 m) je izjavil, da bo – kolikor sedaj ne uspe spet poskusil jeseni. Izhodišče mu je tabor na višini okoli 6000 me­trov, v katerega je znosil tovorov za 4-6 tednov, kar naj bi mu zadostovalo za vsaj osem tur, od katerih pa bo večina seveda namenjena aklimatiza­ciji.

Na Mont Blanc – 4810 m
Planinsko društvo Ljubljana Matica prireja od 28. avgusta do 3. septem­bra visokogorski izlet na Mont Blanc, najvišjo evropsko goro.
Avtobus bo popeljal udeležence do Chamonixa, od koder se bodo povz­peli najprej do koče Gouter 3842 m, naslednji dan pa še naprej do vrha Mt. Blanca.
Prijave, programi in druge informa­cije na PD – Matica, Miklošičeva 17, Ljubljana, tel 312-645.

Poletni tečaj bo v Vratih
Poletni alpinistični tečaj bo letos na Vršiču (od 17. do 24. avgusta), v Po­štarski koči in ne v Vratih, kot smo poročali pretekli teden. Prijave še sprejemajo, tako za tečajnike kot in­štruktorje.
Za kategorizacijo je poslalo podat­ke že 12 AO, razen že objavljenih še Idrija, Kranj, Tam in Tržič. Toda ne­kateri alpinistični kolektivi še vedno čakajo. Upajmo le, da ne bodo zamu­dili roka.

V Tolminskem Migovcu
V soboto 19. t. m. sta Damijan Bandelj in Damijan Škvarč preplezala raz in prečenje Migovca. V nedeljo pa sta Bandelj in Aleksander Pregelj (vsi člani AS Ajdovščina) preplezala »No­vo smer« desno od smeri Markič-Les­jak. Ocenila sta jo s IV/III, 110 m, 1 ura in domnevata, da je prvenstvena.

Novice od vsepovsod
AO Kamnik: Irena Markuš in Du­šan Podbevšek ter Janko Plevel in Lado Podbevšek so v soboto 19. t. m. ponovili Zajedo Šit, dan za tem pa še Aschenbrenerjevo smer v Travniku. Toda v zadnji so morali bivakirati in so izplezali šele v ponedeljek – v sne­gu. V soboto sta Cene Berčič in Milan Gladek ponovila Direktno smer v Špi­ku, ženska naveza Tatjana Golob-Mihela Možek pa Kratko Nemško smer v Steni.
AO Matica: Zvone Drobnič in Pa­vle Kozjek sta 12. t. m, kot prva letos preplezala Sfingo. Navsezgodaj sta vstopila po Prusikovi smeri in izpleza­la po Razu mojstranških veveric. Vre­me sta imela neugodno.
AO Mengeš: Za praznike so prire­dili skupno turo na Korošico. 4. t. m. sta Metod Škarja (prosto) in Janez Slokan ponovila Desno smer v Ded­cu, nato pa še Pintarjevo. Naslednjega dne je Metod z očetom Tonetom Škarjo (Kamnik) plezal Levo smer (prav tako prosto), naveza Slokan- Zupan pa Mimo votline, v Bolostaji in Rekrutski pa se jima je pridružil še Metod. 6. t. m. so vsi trije ponovili še Neznano smer v Vežici (prejšnje sme­ri so v Vršičih). Burgar, Hrovat in Vrankar so ponovili SZ raz Vežice, Miro Šušteršič in Marjan Kregar pa sta izvedla kondicijski preskus: po grapi sta se povzpela na Staničev vrh, prečila Zeleniške špice do konca, se­stopila po grebenu Macesnovca s Pla­njave in nadaljevala po Bosovi grapi še na Brano in po Šiji na Kamniško sedlo.
Marjan Kregar in Miro Šušteršič sta 19. t. m. preplezala Levi steber v Veli­kem Draškem vrhu, naslednji dan pa še Centralno v isti steni.
AO Mojstrana: 13. t. m. so Kovač. Pečar in Teraž preplezali Grapo v Ve­likem oltarju, Dorči Kofler pa je dan kasneje preplezal kar tri smeri Aleksič-Drofenik-Kajzelj (Cmir), Prevčevo v Vrbanovi špici in Drofenik-Križaj v Rjavini. Vsega 1.300 m vzpona v petih urah in pol.
Obalni AO: 6. t. m. sta Ines Božič in Janez Benkovič (Kamnik) plezala Ba­varsko smer v Steni, prav tako naveza Peter Čižmek-Amadeo Cesar. (Pri tem je zadnji komaj ušel večjemu snežnemu plazu pomešanem s kame­njem, ki je prihrumel z vrha stene, kar dokazuje, da se razmere še niso po­vsem ustalile.) Dan za tem sta Cesar in Čižmek ponovile še Tržaško smer.
AO Postojna: Rado Fabjan in Branko Maver sta prva letos ponovila (12. t. m.) Schinkovo smer v Frdamanih policah. Matjaž Lenassi in Milan Vošank (Ravne) pa sta v Dedcu nad Korošico najprej ponovila Beli raz (4 ure), takoj nato pa še Levo smer. Kaže, da v prvi smeri manjka nekaj klinov, bila pa je tudi kar precej mokra.
AO Postojna: Bogdan Biščak in Fabjan sta 19. t. m. preplezala Direkt­no v Zadnjem Prisojniku, naslednji dan pa še smer Debelakove v Moj­strovki.
Šaleški AO: V nedeljo 13. t. m. sta Avberšek in Vovk ponovila Direktno smer v Štajerski Rinki, Cerjak in Jugovar pa Igličevo v Mali Rinki.
AO TAM: Franci Topolovec in Sa­mo Žnidaršič sta 12. t. m. ponovila Pintarjevo smer v Dedcu, nenavezana pa še smer št. 26. v Vršičih. V nedeljo pa so Tučič, Gomiljšek in Topolovec v Vršičih preplezali Kamniško smer in sestopili po Grapi.
AO TAM Topolovec in Žnidaršič sta 19. t. m. plezala še Spominsko smer Iva Reye v S steni Ojstrice, na­slednji dan pa Modec-Režek v Štajer­ski Rinki. Nandi Auer in Hubert Ma­rin sta v soboto preplezala Smer 26 in Lukmanovo v Vršičih, Tučič in Go­milšek pa v nedeljo Igličevo in Duša­nov steber v Mali Rinki.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja