Alpinistične novice 31/1978

Dve novi prek meje
V soboto, 29. julija, so člani Akademskega AO iz Ljubljana opravili dve pomembni prven­stveni smeri v Malem Koritniškem Mangartu, s čemer so dokazali, da v zadnjem času v ostenjih nad Belopeškimi jeze­ri prevladujejo slovenski ple­zalci.
Tina Mihelič in Jože Žumer sta vstopila po Cozzollinjevi smeri in preplezala sistem za­jed desno od »leve Piussijeve«. Nova smer ima oceno IV, V, 350 m, 7 ur, za vso steno pa velja, da je visoka 800 m, ple­zala pa sta jo 13 ur. Isti dan sta novo smer, ki sta jo za­čela 1. in 2. julija letos, pre­plezala tudi Igor Herzog in Rok Kovač. Tudi onadva sta tokrat vstopila po Cozzolinijevi smeri, prvenstvena smer pa poteka še bolj desno od smeri Mihelič – Žumer. 500 m sme­ri sta ocenila s V, VI, A 3, 16 ur, označila pa sta jo s kratico MMB.

Direttissima v Špiku
V sredo, 26. julija sta Tine Mihelič in Jože Žumer vstopi­la po Krušičevi smeri (Špik). Ko pa ta smer pod veliko za­jedo v zgornji polovici stene zavije levo, sta nadaljevala po zajedi in izstopila po Skalaški. Dolžina variante, ki je ver­jetno prvenstvena, je približno 120 m, ocena V, kombinacija pa je prava Direttissima, saj vstopi na najnižjem delu stene in vodi v skoraj povsem ravni črti na vrh.

Korošci v Tamarju
Od petka, 21., do četrtka, 27. julija, so člani AO Ravne in AS Prevalje taborili v Tamar­ju. Janeta Kodrina, Marko Pogorelčnik in Andrej Špiler so ponovili Raz Jalovca, prav tako Milan Vošank v navezi z Jožetom Rozmanom iz Tržiča. Franc Pušnik in Milan Vošank sta ponovila Varianto v Trav­niku, Brigita Mačič in Bran­ko Verbole smet Herlec – Kočevar v Šitah, Kodrinova in Vošank pa še Belač – Zupan v isti steni. Drugi so plezali med drugim še Hornovo smer v Jalovcu, smer Jesihove v Ši­tah itd.

Ponovitve od vsepovsod
Zvone Andrejčič in Mirko Pogačar (oba AO Radovljica) sta 23. julija ponovila Libereško smer v Frdamanih policah.
Zlatko Gantar in Emil Trat­nik (oba AO Idrija) sta 23. julija v 10. urah ponovila Smer mojstranških veveric v Sfingi.
Iz AO Škofja Loka so spo­ročili, da sta Boštjan Kekec in Simon Peternel 27. julija po­novila Bavarsko z Dolgo Nem­ško smerjo, dva dni za tem pa je Kekec z Damjanom Vidmar­jem plezal Raz Jalovca, Peternel in Franc Langerholc pa sta ponovila smer v skrajno le­vem delu Nad šitom glave (ka­min, ocena V-, A 1).
AO Kamnik: Irena Markuš in Bojan Pollak sta 20. julija po­novila Perčičev steber. Dva dni za tem sta Benkovič in Vetorac opravila 4. ponovitev Mengeške smeri v Vršičih (3 ure), 25. julija pa sta preplezala še Centralni steber v Dedcu. Mi­lan Gladek in Irena Markuš pa sta 23. julija ponovila Bavar­sko smer, dva dni kasneje pa Prusik – Szalayevo.
O Triglavski Steni poročajo, da je bila v nedeljo, 23. juli­ja, dobro obiskana. Dorči Kofler (AO Mojstrana), ki je za vzpon po Kratki Nemški sme­ri potreboval le eno uro, za vso turo iz Vrat prek Stene do Kredarice in nazaj v dolino pa tri ure in pol, je videl po dve navezi v Slovenski, Kratki in Dolgi Nemški, tri v Bavarski, eno v Peternelovi itd.
Marko Košir – Koš ter Gre­ta in Tine Mihelič (vsi AAO) so se od 10. do 18. julija mudi­li v Dolomitih. V skupini Pala so preplezali zahodni raz Sass d’Artiga (IV+), smer Espositi v južni steni Pala del Refugio (IV, V) in Raz tančic v Cima della Madonna (IV, V). V sku­pini Sella pa: Micheluzzijevo v Ciavezes (VI-), Kasnapoff v 2. stolpu (V) in Vinatzerjevo v 3. stolpu (V).

Švicarska smer
Brata Andrej in Marko Štremfelj (AO Kranj) sta 23. julija v 9 urah ponovila Švi­carsko smer v Rakovi špici (v njej sta našla vsega 10 kli­nov), kar je najverjetneje šele 3. kompletna ponovitev. Pove­dala sta tudi, da je ta smer po mestih precej težja kot desni Piussijev steber v Malem Man­gartu (plezala 20. julija letos), ki se tudi še zdaleč ne more primerjati z Direktno smerjo v Cima Scotoni, s čemer je najbrž njuna trditev, da Piussijeva smer ne zasluži ocene VI+ (in mestoma VI, IV-V) dovolj utemeljena.

Še štiri ponovitve
Po podatkih, ki so nam jih posredovali udeleženci letošnje odprave PD Gorje v Ande, so njihovo smer na Salcantay po nepopolnih vesteh za Mehičani ponovili še Španci, Američani ter še dve drugi odpravi. Ker se to v tem oddaljenem gor­stvu ne dogaja ravno pogosto, kaže, da »vleče« smer kot taka ali pa vsaj pritrjene vrvi, ki so jih večino pustili v steni.

Lauperjeva smer v Eigerju
Mežiškim alpinistom vreme letos ni najbolj naklonjeno, vsaj med obiskom gora ne. Že pozimi se je morala naveza brez uspeha vrniti iz Chamonixa, podobno je bilo tudi v dru­gi polovici junija, ko sta lah­ko vsaj opravila prečenje Mont Blanca, kljub zelo neugodnim razmeram.
Potem so na dan borca pod Grossglocknerjem organizirali dvodnevni tečaj ledene tehnike, ki ga je vodil Milan Kolar. To­da spet jim je zaradi slabega vremena komaj uspelo priti na vrh, zato pa so ostali čas s pridom izkoristili za vaje.
Prvi uspeh – pa zato toliko večji – so dosegli šele sredi minulega meseca. Milan Kolar in Janez Sešek sta 13. julija uro pred polnočjo vstopila v znano Lauperjevo smer v SV steni Eigerja. Plezala sta vso noč in še naslednji dan do 19. ure, ko sta izstopila na greben Mittellegi malo pod vrhom. To­da tu ju je dokončno zaustavi­la nevihta in sredi udarcev strele sta morala bivakirati, ve­ter pa ju je zasipal s snegom in sodro. 15. julija sta se prek vrha Eigerja srečno spustila v dolino. Razmere v steni so bi­le izjemno slabe. Spodaj sta se morala vzpenjati po navpičnih ledenih slapovih in to tam, ko­der so navadno skalni skoki, v zgornjem delu pa je bila snež­na plast suha, toda žal zelo tanka, ne za čevlje in ne za de­reze. Razmere v S steni so bi­le še bolj nemogoče, vsa je bila prekrita s snežnim oprhom, ta­ko da se snežišč sploh ni dalo prepoznati, redka skalna mesta pa so bila povsem mokra. Ple­zalca sta po vzponu odšla v Chamonix. Toda tudi tu nista imela sreče. Pod steno se je otoplilo in ker sta vedela, kaj to pomeni, sta se vrnila do­mov.

Bariera S stene Veleža
O gorah v Bosni in Hercego­vini naši alpinisti malo vedo, zato ne bo odveč nekaj podat­kov o enem njihovih najbolj zanimivih ostenij. Bariera se­verne stene Veleža je dolga kar približno 7 kilometrov, visoka pa je od 250 do 450 m. V os­rednjem delu (Botin, najvišji vrh 1969 m), ki je najvišji, so tri težje smeri, okoli TV rele­ja je nekaj lažjih smeri mostarskih alpinistov, v predelu Teleče Lastve dve težji in – to je praktično vse! Možnosti za težke in celo ekstremne smeri je še veliko, dostop pa je lahek: iz Mostarja po asfal­tu do Nevesinja, potem pa še 10 km po makadamu. Pod ste­no je dovolj možnosti za ta­borenje in snega (za vodo), pravijo, da tudi ne zmanjka.

Nadaljnje novice iz AO Kranj
Najprej kratek popravek: Markič in Zaplotnik sta Libe­reško smer v Frdamanih poli­cah plezala (18. julija) 7 in ne 17 ur! Tomo Česen in Marko Štremfelj sta 26. julija v 11 urah ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku, Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik pa sta istega dne opravila drugo jugoslovansko ponovitev Di­rektne smeri v JZ steni Cima Scotoni v italijanskih Dolomi­tih (8 ur, VI, A 1). Brata Štremfelj sta tri dni za tem – istočasno s tržiško navezo Perko – Rozman v 12 urah pre­plezala Čihulovo smer v Širo­ki peči (4. in 5. ponovitev). Nejc Zaplotnik je pred tem, v nedeljo, 23. julija, sam (2 uri) preplezal Levo smer v Trapezu (št. 120). Dan pred tem sta Matjaž Dolenc in Matej Kranjc preplezala Prusikovo smer, v nedeljo pa skupaj z Barbaro, Jožico in Marijo Perčič ter Elimirjem Zrimom še Kratko Nemško smer v Steni. Sestri Barbara in Marija Perčič sta teden dni kasneje (30. julija) sami preplezali Raz Travnika (4 ure).