Čihulova v Široki peči
Zvone Andrejčič (Matica) in Janez Reberšak (Radovljica) sta 17. in 18. t. m. v dobrih 16 urah kot druga naveza ponovila Čihulovo smer v Široki peči. Smer sta prva preplezala češkoslovaška alpinista: legendarni Josef Čihula, nenadkriljivi plezalec iz peščenjaka in Slavek Stehlik od 24. do 26. julija 1965 in jo ocenila s VI+. Prva ponavljalca sta bila Stane Belak in Igor Golli (18.—19. avgusta 1973), ki sta korigirala vris v vodniku in tudi predlagala nižjo oceno: le dva raztežaja naj bi zaslužila najvišjo oceno. Andrejčič k temu dodaja, da je smer najtežja in obenem najbolj izpostavljena v srednji tretjini, kjer je tudi mesto VI+. Značilno za ta del smeri je plezanje iz luknje v luknjo, ki se vrstijo druga nad drugo. Uvršča jo med najtežje smeri, ki jih je doslej plezal (in teh ni bilo malo). V steni sta pustila pet klinov.
V nedeljo, 11. t. m sta ista plezalca ponovila »Direktno smer« v Celovški Špici (III – IV, 3 ure. 400 m).
Smer bratov Schmid
V sredo, 14 t. m. sta dve slovenski navezi (Viki Grošelj-Danilo Cedilnik, oba Matica in Ivč Kotnik, ŠAO in Nejc Zaplotnik, Kranj) ob 22. uri vstopili v severno steno Matterhona, kjer je ta čas zelo malo snega. Tam, kjer so sodili, da bodo lahko napredovali vzporedno, so se morali varovati in le nočni mraz je za silo zadrževal padajoče kamenje. V zgornjem delu pa so naleteli na nov, suh sneg in to je prvo navezo prisililo k bivaku dolžino in pol pod vrhom, zadnja dva pa sta še pravočasno izplezala (v četrtek, 16. t. m.). To sta doslej naša druga in tretja naveza, ki sta v celoti preplezali smer bratov Schmid. Prvi dve navezi (Branko Pretnar-Tone Sazonov leta 1962 in Nadja Fajdiga-Ante Mahkota leta 1963) sta namreč izstopili na Ramo in smer sta v celoti ponovila šele Janez Kunstelj ter Bine Mlač 28. ter 29. julija 1970.
V nedeljo, 11. t. m. sta obe navezi poskušali preplezati še Welzenbachovosmer v Dent d’Herens, visoko okrog 1300 metrov. Toda razmere so bile slabe in ko so se na začetku zadnje tretjine znašli pod ogromnim pasom serakov, so se odločili za povratek. Razmere v Alpah so kot kaže dokaj težavne. Še posebno velja to za ledne in kombinirane smeri, saj je bilo padavin malo in tudi sončna pripeka je prehuda (nevihte). Poznavalci obetajo, da bo bolje šele septembra.
Poldačeva smer
V nedeljo, 11. t. m. sta Tržičana Slavko Frantar in Dušan Markič opravila drugo ponovitev »Poldačevesmeri« v severni steni Frdamanih polic. Prvenstveni vzpon sta opravila Belak in Krivic 1. junija 1966 in smer, ki sta jo ocenila s V, mestoma VI, A 2, 500 m, poimenovala po pokojnemu Poldetu Potočniku. Prva ponavljalca pa sta bila Andrej in Marko Štremfelj.
Dve prvenstveni AOŽ
V nedeljo, 4 t. m. sta Drago Bregar in Bojan Zupet v treh urah preplezala novo smer v Spodnjem Rokavu in jo imenovala »Leva zajeda« (poteka po značilni zajedli, levo od smeri skozi Škarje). Ocena IV/V+, 200 m.
Naslednjo nedeljo (11.t. m.) pa sta Drago Repnik in Martina Starič preplezala še eno novo smer v isti steni. Smer poteka po kaminu med smerema 265 in 266. Ocena III, 250 m, 3 ure.
Novice iz Sarajeva
Prva hercegovsko-bosanska alpinistična odprava je v SZ odpotovala 12 t. m in se je že javila iz Moskve, kamor je srečno prispela. Le prtljaga jim je iz nerazumljivi razlogov ostala v Budimpešti. Upajmo pa da jim to pri uresničenju načrtov na Piku Komunizma v Pamirju ne bo prehudo nagajalo.
Dve trojki plezalcev iz Sarajeva in Zenice sta odšli v skupino Grossglocknerja in nekateri še naprej v Chamonix. Drugi pa plezajo v domačih gorah, kjer imajo več lepih načrtov.
Enako kot pred 30 leti
Julija 1946, torej pred 30 leti, je pričel svojo bogato plezalsko kariero znani celjski plezalec Ciril Debeljak Cic. Sam in v kratkih hlačah je preplezal Slovensko smer v Triglavu. Pravi, da bo enako storil tudi letos v počastitev jubileja. V soboto, 17. t. m. pa je zabeležil še eno »tridesetico«. Tolikokrat je namreč doslej že ponovil Herletovo smer v Ojstrici.
Pozdrav z Gronlanda
Gore in ledena prostranstva Gronlanda so v zadnjih letih vse bolj obiskovana tudi po naših plezalcih. Te dni so se nam z razglednico oglasili Zagrebčana Nedžo Jakič in Ismet Baljič-Puba ter Vladimir Hebar, ki že dalj časa živi na Danskem in je že star znanec Gronlanda. Žal pa niso nič napisali o svojih ciljih.
Prvi rod planinskih vodnikov
Od 9. do 11. t. m. je bil na Kališču zadnji tečaj za prvo generacijo planinskih vodnikov, v nedeljo pa so bili tudi že prvi izpiti. Opravilo jih je 32 kandidatov, samih izkušenih planincev, mentorjev in alpinistov iz Kranja ter škofjeloškega področja, največ iz Žirov. S tem je PD Kranj kot eno prvih pri nas po novosprejetem programu PZS, planinske vrste obogatilo z novim profilom planinskih delavcev. Izpiti so bili pisni, izpitna vprašanja pa so zajela široko področje, tako da je kvaliteta zagotovljena.
Kratke iz Celja
V nedeljo bosta v Francijo odpotovali dve celjski navezi (Čanžek-Palir in Knez-Zupan), včeraj pa je 16 tečajnikov in članov AO odpotovalo pod Grossglockner, da se seznanijo še z ledom in večjimi višinami. Nekateri od njih bodo potem nadaljevali še v pogorje Wilder Kaiser.
Pa tudi v domačih gorah niso počivali. Plezali so predvsem v stenah nad Okrešljem in Korošico in — kot je postalo že skoraj navada — nekateri tudi po več smeri na isti dan. Knez je sam ponovil (18. t. m.) Debeljakovo varianto z Igličevo smerjo.
O nesreči pod Huascaranom
Nesreča italijanske odprave pod Huascaranom je imela v Italiji velik odmev in razne komentarje. Razmere so bile idealne — 11 stopinj pod ničlo, mirno ozračje, napoved vremena ugodna … kljub temu pa se je utrgal plaz in pod seboj za večno pokopal navezo, ki je pritrjevala vrvi do tabora 1. Zgornja naveza — bila je kakih 200 m višje in dolžino vrvi bolj levo — pa je nesreči ušla in to brez poškodb.
Danes pa odhaja v Codillero Huayash 21-članska planinska odprava kluba »Alpski cvet« iz Milana. V odpravi je tudi 7 žensk in do Lime bodo potovali z letalom, potem pa proti Cayatambi s tamkajšnjimi prevoznimi sredstvi.
Posterji revije Mountain
Znana angleška alpinistična revija, ta čas verjetno najboljša, kar jih izhaja, se je na tržišču poskusila tudi s posterji, odličnimi barvnimi reprodukcijami, v velikosti 508 x 762 mm. Na prospektu posebno pritegne posnetek Chicka Scota iz švicarske smeri v Les Courtes ter Lhotse Šar. Cena za en poster je okrog 65 dinarjev, za dva 105 in za tri (s poštnino) 135 dinarjev.
