Sporočilo Kavkazcev
Letošnja jugoslovanska alpinistična odprava v Kavkaz, ki jo je realiziralo PD Kranj, vodi pa jo dr. Matija Horvat, se je že dvakrat oglasila. Najprej so poslali pozdrave iz Moskve, predno so odpotovali z letalom v Mineralne vode, v ponedeljek pa je prišel še telegram, v katerem sporočajo, da gre vse po načrtih, da so se povzpeli že na Elbrus in da so razmere v redu, prav tako kot njihovo zdravje ter počutje. Vse to pa je najboljša osnova za realizacijo zastavljenih načrtov.
Ponovitev v Travniku
V torek, 8. t. m., sta Matija in Željko Perko, oba člana AO Tržič, kot tretja naveza ponovila smer Hudeček – Juvan v severni steni Travnika. Za vzpon sta potrebovala osem ur in pol.
Iz zapisnika KA
Komisija za alpinizem PZS je nadaljnje urejanje skript za alpinistične inštruktorje, kar je doslej z velikim uspehom opravljal France Malešič, poverila Zvonetu Korenčanu. Razmnožili so tudi že seznam težjih znanih lednih tur v Zahodnih in Centralnih Alpah, ki ga je pripravil Bojan Zupet in bo lahko odlična orientacija za vse, ki načrtujejo svojo aktivnost v tujih gorah. Storjeni so bili prvi koraki za sodelovanje na sejmu smučarske opreme, ki ga vsako leto organizira SK Snežinka, kar bi lahko v veliki meri pripomoglo k poživitvi visokogorskega turnega smučanja, morda pa bi bil tudi priložnost za prodajo osnovne planinske opreme (predvsem, zimske). Veliko pa je še nalog, ki so znane, žal pa ne tudi realizirane. Rešiti bo potrebno (in to čim prej!) problem kategorizacije alpinistov, pripraviti pravilnik o vzgoji ter izobraževanju AI in GV, izdelati program odprav, dokončati alpinistični pravilnik itd.
Trdoživi samohodec
Kot poroča zadnja številka revije Mountain je »Mrtvaški prt« v severni steni Jorassov letos pozimi sam preplezal Yves Ghirardini. Začel je 23. februarja in ker ga 6. marca še ni bilo v dolino, so sprožili reševalno akcijo. Našli so ga nedaleč od koče Jorasses, živega, toda močno ozeblega. Že četrti dan je namreč ostal brez nahrbtnika in kar osem dni viharjev je moral prebitji brez vsake opreme za bivak ter hrane.
Snežni tigri
Do letošnjega leta je bilo podeljenih 177 priznanj alpinistom SZ, ki so se povzpeli na vse štiri sedemtisočake – Komunizem, Pobeda, Lenin in Korženevskaja, nekaj od njih je kasneje te vzpone tudi ponovilo. Leta 1970 sta naziv »snežni tiger« in zaslužni mojster športa dobili prvi dve alpinistki in sicer L. Arganovska in G. Rožalska, njima pa so v zadnjih letih, sledile še tri: R. Bezubkina, N. Lugovska in E. Nosonova.
Novice iz BiH
Bošnjak in Čolakovič, dva izmed mlajših sarajevskih alpinistov, sta pred dnevi uresničila svoj načrt v Zubovima (Treskavica). V dveh dneh (19 ur), bivak sta imela v steni, sta preplezala ekstremno smer (230 m, V do VI, A1) in jo imenovala »Maturantska«. Pred tem sta vzpon poskušala realizirati kar štirikrat. Ostalim pa je pred odhodom v Julijce, pod Grossglockner in v Zahodne Alpe močno nagajal dež, tako da so le delno realizirali načrte. Poskušali so opraviti prvo ponovitev stebra Izgorele Grude (1000 m, V+) in preplezati novo smer v isti steni itd.
Pripravlja »jugoslovanski« vodič
Zlatko Smerke, avtor znanega vodnika »Alpinistični vodič« (Zagreb 1963) in »Stene Hrvatske«, ki mora v kratkem iziti, se že pripravlja na novo pomembno delo. Čim prej bi rad pripravil alpinistični vodnik vseh jugoslovanskih sten z izjemo slovenskih, hrvatskih ter sten Durmitorja (za ta gorstva so namreč vodniki na razpolago, oziroma so pred realizacijo). V novo delo bo zajel predvsem: Solunsko glavo, Prokletije, Komove, Moračke planine, Maglič, Volujak, Bioč, Prenj, Viševico, Bjelašnico, Treskavico, Romanijo, Vlašič, Čvrsnico, Homoljske planine, Kablar, Sičevačko klisuro, Staro planino in Velež. V kratkem bo AO in poznavalcem razposlal prvi seznam znanih smeri, precej gradiva pa je tudi že prejel v obdelavo.
Alpinizem v ČSSR
Češkoslovaški alpinizem beleži v zadnjem času več izredno uspelih odprav, njihovi alpinisti pa so bili izredno uspešni tudi v domačih gorah ter največjih evropskih stenah. Najvidnejši uspeh v tujih gorah je prav gotovo vzpon na Nanga Parbat (8125m) po klasični smeri, ki sta ga opravila Fiala in Orolin leta 1971 pod vodstvom Ivana Galfija.
V zadnjih šestih letih so organizirali 15 večjih odprav v tuja gorstva, štiri v SZ, štiri v Himalajo, štiri v Hindukuš, dve v Ande in eno v Karakorum, na katerih so opravili več prvih vzponov in celo pristopov (npr. Zahodni vrh Tirič Mira, 7487 m). Njihov naslednji cilj je (ponovno) južna stena Makaluja (toda po stebru), daljna želja pa Everest.
Njihova organizacija je ločena od planinske in vezana direktno na fizkulturno zvezo, v Češki in Slovaški zvezi pa je združenih okoli 6000 alpinistov. Vse načrte za odprave v tuja gorstva pa mora pregledati ekspedicijski svet pri njihovi zvezi in prav zato so zelo dobro pripravljene.
25 let profesionalne GRS v Tatrah
Od 1650 do 1949, torej v 300 letih se je v Visokih Tatrah ponesrečilo skupno 253 ljudi, v nadaljnjih 25 letih pa kar 299. Ravno ta porast in vsestranska razgibanost v letih po vojni, je tudi botrovala ustanovitvi profesionalne gorske službe.
Odkar so pred 25 leti ustanovili profesionalno gorsko reševalno službo so v ČSSR zabeležili 2908 težjih in prek 20.500 lažjih nesreč, 1114 je bilo poizvedovalnih akcij itd. Razen tega so imeli 11.808 preventivnih predavanj z 863.850 poslušalci, na 6016 vodniških turah so v gorski svet popeljali 160.604 udeležencev, premarkirali ali drugače označili so skoraj 2000 kilometrov planinskih poti, na raznih športnih prireditvah so dežurali skupno prek 155.000 ur itd. Za vse to so prejeli že več visokih odlikovanj.
Korošci v Prokletijah
Danes bo odpotovala v Prokletije alpinistična planinska odprava iz AO in PD Črna. V njej je šest članov.
