Alpinistične novice 29/1973

Peta in šesta ponovitev
V soboto so zopet plezali smer JLA v Šitah, in sicer Ljubljan­čani: Bešlin -Grošelj ter Erjavec – Rebula (10 ur). To sta bili peta in šesta ponovitev.

Bivak na Podih
Postaja GRS iz Kamnika je že lansko leto pripravila kompletno zavetišče, ki naj bi ga s helikop­terjem prenesli pod Dolge stene. Toda slabo vreme jim je prekri­žalo račune in načrt so lahko uresničili šele zadnjo soboto. Bi­vak je težak okoli 960 kilogra­mov (poleg so jim prepeljali še okoli 400 kilogramov gradbenega materiala), stoji pa na razcepu poti na Sleme in proti Mlinarskemu sedlu. Zunaj je že povsem urejen, s postavitvijo notranje opreme pa bodo morali še po­čakati, ker za sedaj še ni dovolj denarja. Bo pa nezaklenjen in seveda neoskrbovan.

Alpinismus – novo vodstvo
Toni Hiebeler je obvestil vse sodelavce, da v prihodnje ne bo več urednik Alpinismusa (urejal pa bo še alpinistične novice), ker meni lastnik, da je zastopal pre­več ekstremna stališča. Kdo bo novi urednik še ni znano. Hiebeler pa se je vključil v redakcijo »Bunte Ilustrierte«, za katero že­li pripravljati reportaže (kot V. Bonatti).

Pred odhodom na tuje gore
Prve naveze so že odpotovale v tuje gore, v Dolomite, Wališke Alpe in v Chamonix, precej pa se jih pripravlja na pot. Ob tem moramo vse ponovno opozoriti, naj pred odhodom vplačajo pri­spevek v solidarnostni sklad (pri PZS) za plačilo stroškov reševa­nja, da ne bi prišlo do neljubih situacij, ki jih lahko sproži ka­kršnakoli reševalna akcija v tu­jimi. Tisti, ki bodo prišli pred tovariši v Zahodne Alpe pa naj jim takoj sporoče kakšne so raz­mere, da bodo njim lahko prila­godili odhod in morda tudi na­črte.

Začetniški alpinistični tečaj
Komisija za alpinizem PZS spo­roča vsem, ki so se prijavili za začetniški alpinistični tečaj v Vra­tih, da so sprejeti, zberejo naj se v nedeljo ob 17. uri v Šlajmerjevi vili poleg Aljaževega do­ma. S seboj morajo imeti obvez­no čelado ter najnujnejšo tehnič­no opremo (po možnosti tudi vrv) ter potrdilo o vplačanem prispevku (če ga še niso nakazali, ga bodo lahko vplačali kar v Vratih). Vodja tečaja bo Stanko Kofler iz alpinističnega odseka PD Dovje – Mojstrana.

O taboru AO Kranj
Na taboru kranjskih alpinistov pod Loško steno je sodelovalo le sedem pripravnikov, ki jih je kot edini alpinist med njimi vo­dil načelnik AO Franci Šter. Kljub temu so opravili 23 vzpo­nov in se dodobra spoznali s te­renom. Najprej so se povzpeli na Krnico in prečili prek Obilice, Vrha Rup, Oltarjev ter Briceljnika, sestopili pa so v Bavšico. Plezali so tudi Tumovo smer in nadaljevali grebensko prečenje do Plešivca (II-III/IV). Šter je v navezi z Matjažem Dolencem po­skušal preplezati tudi novo smer, toda poslabšanje vremena v so­boto ju je zavrnilo.

Prvenstvena v Stenarju
V soboto so v Stenarju zopet preplezali novo smer in sicer po stebru med smerema 240 in 241. Plezala sta brata Tine in Joža Mihelič ter Majda Rosulnik z Danilom Cedilnikom. Ocena je III-IV, višina stebra okoli 300 m (4 ure).

Makalu 73
Uradnih novic o češkoslovaški odpravi na Makalu ni in jih kot kaže veliko tudi ne bo. V domo­vino so se za sedaj vrnili (z le­talom) le dr. Wolf (zdravnik in namestnik vodje), geolog ter bio­log, druge pa pričakujejo šele te dni. Iz neuradnih izjav lahko razberemo, da so za pristopni marš potrebovali kar 30 dni in da so imeli precej slabo vreme. Na stebru se jim je posrečilo postaviti štiri taborišča (2 – 5), zadnjega malo pod vrhom stebra (8010 m). Ker so se že pojavili prvi znaki monsuma, so se odlo­čili pohiteti. Na »japonskem gre­benu« so hoteli postaviti še T 6, naslednji dan pa so nameravali že poskusiti priti na vrh. Toda na poti proti T 6 pa je na lah­kem terenu – popravljal si je tovor kisika – zdrsnil dr. Kounicki iz Brna. Padel je 80 me­trov globoko in si težko poško­doval hrbtenico. Ker ga niso mo­gli transportirati v bazo, so po­stavili tabor, dr. Wolf je po ra­diu dajal nasvete, kako naj mu pomagajo, kdor pa je bil koli­kor toliko pri močeh, pa je kre­nil na pomoč s kisikom. Tova­riši so vložili nečloveške napore v to, da ga bi rešili (nekateri so pot iz baze do T 5 prehodili kar osemkrat), toda po petih dneh je kljub temu podlegel in pokopati so ga morali kar na kraju nesreče.

Veliko članov odprave je zbo­lelo, vodjo odprave I. Galfyja so morali celo s helikopterjem prepeljati v Katmandu in z gore so se morali umakniti, čeprav so imeli smer (mestoma V in VI stopnje) v celoti nadelano. Torej že druga na to goro, ki čaka »srečneže«, da se bodo po že pripravljeni poti povzpeli na vrh. Morda bo celo ena in ista od­prava poskušala pospraviti kar oba zalogaja?

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja