V zadnjih letih se tudi na naših planinah in v gorah vse bolj kaže, da je vprašanje dostopa do gorskega sveta postalo eno ključnih izzivov. Poletni vikendi prinašajo kolone vozil, polne parkiriščne ploščadi pod priljubljenimi vrhovi in doline, ki se v nekaj urah spremenijo v prometne lijake. Ob tem pa se izgublja tisto, zaradi česar v gore sploh hodimo: mir, tišina, občutek prostora in narave.
V Alpah se številne skupnosti že leta trudijo najti bolj vzdržne rešitve. Eden od zanimivih primerov prihaja iz Carezze, kjer so letos uvedli »domeniche senza auto« – nedelje brez avtomobilov.
Na panoramski cesti via Nigra so občasno popolnoma ustavili promet, obiskovalcem pa ponudili alternativno mobilnost: peš, gondole, žičnice (družinam so močno znižali cene), e-kolesa, celo vožnjo s konjsko vprego. Namen ni bil le zmanjšati gnečo, temveč tudi pokazati, da je mogoče gorski prostor doživeti drugače – počasneje, tišje, bolj spoštljivo.
Društvo Alpe Adria Green skrbi načrtovana gradnja garažne hiše pod Krvavcem
STA, Krvavec, 16. junija – Lastniki zemljišč na območju planine Jezerca pod Krvavcem načrtujejo gradnjo garažne hiše, za kar je potreben občinski podrobni prostorski načrt. Njegov osnutek je javno razgrnjen od 10. junija, mednarodno društvo za varstvo okolja Alpe Adria Green pa je nanj že vložilo pripombe in zahteve za dodatne presoje.
V društvu se jim zdi nesprejemljivo, da se tako pomemben poseg načrtuje brez podrobne hidrogeološke študije in ocene vplivov na kakovost pitne vode, saj gre za izjemno občutljivo kraško območje nad vodnim virom.
Osnutek prostorskega načrta bo javno razgrnjen do 10. julija, 23. junija bo javna obravnava gradiva, ki predvideva umestitev garažne hiše s parkiranjem v treh kletnih etažah in na nivoju pritličja.
V Rekreacijsko turističnem centru Krvavec so pojasnili, da ne gre za njihov projekt, da pa se o njem govori že nekaj let.
Takšni poskusi niso popolni in predvsem ne ustrezajo inkasantom na parkiriščih. Žičnice so tudi plačljive, marsikdo še vedno potrebuje avto, da sploh pride do izhodišča. A kljub temu se je pokazalo nekaj pomembnega: ko se promet umiri, se gora vrne sama sebi.
Zrak je čistejši, domačini »podgorci« spet zadihajo in se jim ni treba ob nedeljah skrivati po praznih mestih, kjer za povrh ni nobene privlačne vsebine, poti so varnejše, obiskovalci pa bolj razpršeni in manj obremenjujoči za okolje.
Zato bi bilo vredno razmisliti, ali bi lahko tudi pri nas poskusili s podobnimi ukrepi. Morda ne vsak teden, morda ne na vseh lokacijah, a vsaj občasno — ena nedelja brez avtomobilov na izbranem prelazu, v eni dolini, na eni panoramski cesti, na eni planini.
Slovenski gorski svet je majhen, občutljiv in izjemno obiskan. Prav zato bi lahko prav mi pokazali, da znamo stopiti korak naprej.
Takšna pobuda bi lahko: zmanjšala prometne zamaške in stres, ki ga povzročajo, izboljšala kakovost zraka v ozkih alpskih dolinah, omogočila varnejše gibanje pešcev in kolesarjev, spodbudila domače ponudnike k razvoju trajnostnih prevozov, obiskovalcem pa ponudila izkušnjo, ki je danes že skoraj luksuz: goro brez hrupa motorjev in (prav) smr(a)dečih se traktorjev z okoljskim standardom 1, 2, …
Morda je čas, da si tudi mi rečemo: poskusimo vsaj enkrat — da vidimo, kako zadiha gora, ko utihne promet.
