Alpinistične novice 28/1973

Odlična sezona
Čeprav se je poletna plezalna se­zona šele prav razmahnila, je le­tos opaziti že rekordno aktivnost. Številne prve ponovitve, veliko šte­vilo prvenstvenih, dobro zastavlje­nih akcij AO in pa načrtovanje vzponov v Dolomitih, zahodnih Alpah pa tudi v naših gorah zo­pet potrjuje, da »odpravarsko za­tišje«, oziroma priprave na na­slednje, botruje kvalitetnemu vzpo­nu.

Prvenstveni vzponi
Kočna – severna stena: Tone Perčič in Drago Šegregur (AO Kranj) sta 1.t. m. preplezala no­vo smer, ki sta jo ocenila s IV/V, 700 m, 10 ur. Smer se konča na vrhu osrednjega dela S stene, za­njo pa je značilna čvrsta skala in naravni prehodi.
Travnik – SZ ostenje: Jože Ho­čevar in Vanja Matijevec (AO Me­dvode) sta 3. t. m. preplezala no­vo smer »Drugi steber«, desno od smeri 523. Vstopila sta po Jesih – Lipovec, nato pa prečila levo na steber in ga v dveh lokih proti desni preplezala do vrha. Ocena: IV-V/VI-, 850 m, 10 ur. V po­vezavi z varianto 524 a, bo to lahko povsem samostojna smer.
Skuta – severna stena: Metod Humar in Tone Škarja (AO Kam­nik) sta 7. t. m. preplezala zahod­ni steber (desni) in ga ocenila s IV+, A 1 (zgoraj III), 500 m, 4 ure. V spodnjem delu je Škarja že poskušal s Trobevškom, zgornji del pa si je pred leti ogledoval tudi Žvokelj s tovarišem, ko je v steno prečil iz Štruce.
Jerebica – SV stena: Zoran Bešlin (AO Matica) in Janez Gradišar (AAO) sta v nedeljo prepleza­la »kot« v Jerebici, levo od Mari­borske (604) smeri. Novo smer sta ocenila s VI, A 2, 350 m, 12 ur.
Brana – vzhodna stena: Franci Bauman, Marička Škrlep in Jane Volkar (AO Kamnik) so v nedeljo preplezali novo smer (Dolgoletna smer), desno od »Centralne«. Ocena: IV/V, 800 m, 7 ur. Spodnji del je Bauman pre­plezal že leto 1970 s Tinetom Štritofom.

Ponovitev v Malem Mangartu
Naši plezalci so končno preple­zali severno steno Malega Mangar­ta. V sredo, 4. t. m. sta Zvone Andrejčič in Jože Rožič prepleza­la smer Bulfon – Perisutti – Piusi (plezali 18. in 19. avgusta 1954, opisana pa je v Schönerjevem vod­niku pod št. 333 d), ki po svoji velikopoteznosti prav nič ne za­ostaja za najtežjimi v Dolomitih. Plezala sta 15 ur (bivakirala sta na vrhu), ocena prvih plezalcev (ponavljalci nam namreč niso zna­ni): VI/VI+, 750 m, 22 ur. V ste­ni sta našla le nekaj klinov, sicer pa je veliko prostega plezanja. Najtežji je spodnji del.
Katera naveza se bo sedaj spo­prijela še s sosednjo smerjo; ki so jo Piussi, Perisutti in Bellini preplezali med 10. in 13. avgu­stom 1962 in ji dali oceno kar VI+, 800 m, 37 ur? V tej steni je še »zadnji problem zahodnih Alp«, smer ki sta jo 27. in 28. septembra 1970 preplezala Cozzolino in Bernardini.

Led v Pallaviciniju
V četrtek sta Vlado Založnik in Ivan Šturm (AS Impol) v šti­rih urah ponovila Pallavicinijev žleb v Grossglockherju, ki je bil skoraj povsem leden. Dan za tem sta se povzpela še na Johannisberg, druge načrte pa jima je prekrižalo slabo vreme.

Druge ponovitve
V četrtek sta Marjan Prelog in Branko Kavnik (AO TAM) v de­setih urah preplezala Aschenbrennerjevo smer v Travniku in s tem za letos odprla tudi to smer. Po­dobno sta storila s Čopovim stebrom v Triglavu Janez Kalan in Dore Verbič (AO Medvode), ki sta ga ponovila v nedeljo.
Ljubljansko smer v Triglavu so ponovili kar trikrat (5. do 7. po­novitev). V nedeljo 1. t.m. sta jo devet ur plezala Milan Rebula in Boris Erjavec (AO Matica). Dva dni za njima sta jo v 12 urah ponovila Matevž Suhač in Igor Golli (AAO) v nedeljo pa še Tržičana Filip Bence in Janez Lončar, ki ju je na izstopu precej oviral dež.
Peternelovo smer v Triglavu sta v sredo 4. t. m. ponovila Drago Bregar in Bojan Zupet (AO Že­lezničar).
Andrej in Marko Štremfelj (AO Kranj) sta v nedeljo opravila prvo ponovitev »Izletniške smeri« v ste­ni nad Šitom glave. Drugi raz­težaj sta plezala po kaminu des­no od originalne smeri, naravnost na lusko pod streho (V-). Dušan Moštrokol in Drago Ovsenik (AO Kranj) pa sta istega dne opravila drugo ponovitev smeri Bence – Grohar v Mali Mojstrovki.
V severni steni Ojstrice sta Velenjčana Vovk in Urbanc (ŠAO) ponovila smer, znano pod imenom »Zmaj« (smer Iva Reye).

Trije razpisi
Prihodnje leto se nam obetajo kar tri odprave. Komisija za od­prave v tuja gorstva je razposla­la razpis za prijavo kandidatov V. JAHO (Kangbačen, jeseni 1974), skupaj s koordinacijsko komisijo PZJ pa pripravlja tudi odpravi v Kavkaz in Pamir (julij – avgust 1974). Rok za prijavo v prvo je 30. avgust, za drugi dve pa je podaljšan do 15. septembra, ker je bil razpis (na vse AO) razpo­slan prekasno.

V španskih gorah
Španske gore sta pred kratkim obiskala zakonca Lenča in Rudi Rajer (AAO) in preplezala »kla­sično smer« v severni steni naj­višjega vrha Španije, 3481 m visokega Mulhacena (Sierra Nevada), potem pa sta se povzpela še na sosednji Alcazabo (3366 m).
Ker bo 29. t. m. v španske Pireneje odpotovala prva odprava AO Črnuče (6 članov), bomo o španskih gorah še poročali.

Informacija »Edelweissa«
Da je naše tržišče postalo izred­no zanimivo tudi za kvalitetne al­pinistične rekvizite je znova do­kazala znana tovarna vrvi «Edel­weiss», ki je v sodelovanju (in predvsem za prodajalce) s Slovenijašportom izdala izčrpno infor­macijo o svojih vrveh v srbohrvatskem jeziku.

Izlet na Kamnitega lovca
PD Rašica – Šentvid organizira v nedeljo izlet k Belopeškim jeze­rom in naprej skozi Trbiž, z vzpo­nom na Kamnitega lovca. Odhod bo ob 4.30 izpred Remize v Šiški, prijave in informacije pa v pisar­ni turističnega društva v Šentvidu.

Prestali preskušnjo
Koroški alpinistični odsek je, kljub vsem težavam, organiziral kratek tabor v Vratih (5. do 8. t. m.). Petnajst udeležencev je pr­vi dan plezalo v Stenarju: varian­ta Z raza, Brojanovo ter Prevčevo smer, drugega dne pa so šle štiri naveze v Slovensko smer, dve pa v Kovinarsko (Triglav), iz katere so nadaljevali po Zlatorogovih policah. Na sredini jih je zajela nevihta in še dobro, da so jim tovariši zavarovali Prevčev iz­stop. Kljub temu so na Kredarico prišli šele okoli polnoči. Ker pa se je pol ure za tem zvedelo o nesreči pod Kalvarijo, so takorekoč brez počitka odšli na reševa­nje in ponesrečenca prenesli do Konjskega sedla. Za mlade pri­pravnike je bil to več kot trd pre­izkus.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja