Dve sedmici v Štajerski Rinki
Franček Knez in Milan Romih sta zadnji junijski vikend v severni steni Štajerske Rinke preplezala dve novi smeri. V soboto sta plezala levo od Direktne smeri. Nova smer se imenuje Rusalka, visoka je približno 500 m, ocenila pa sta jo VII+.
V nedeljo pa sta splezala še eno novo, ime ji je Buttler, ocena je VII-, visoka pa okoli 400 m.
Nova v Biokovu
V južni steni Solila sta Stipe Božič in G. Barač (AO Mosor-Split) opravila prvenstven vzpon Juti Jak. Smer je visoka 400 m, ocenila sta jo VI, A2 z nekaj mesti VI+. V smeri, ki sta jo dokončala v enem dnevu, sta pustila 70 klinov.
Poročajo tudi o prosti ponovitvi smeri Come back, ki so jo ocenili VIII-. To naj bi bil prvi vzpon takšnih težav v njihovem AO.
Ponovitve doma in na tujem
Franček Knez in Milan Romih sta 23. junija v Rjavčkovem vrhu ponovila Direktno in Spominsko smer. Mira Uršič in Zdenko Zorič (AO Kozjak, ostali AO Impol Slovenska Bistrica) pa sta preplezala Severozahodno poč v Mitteralpenturmu v Hochschwabu. Marjan Frešer in Bojan Veber sta zadnjo soboto v juniju splezala Direktno smer v Štajerski Rinki, naslednji dan pa še Modec-Režek v isti steni. Tega dne sta Uršičeva in Zorič v Grossglocknerju ponovila Palavicinijev ozebnik.
V Kotu in Tamarju
Mitja Praprotnik in Iztok Škrl (člana AO Železničar) sta 30. junija v še nepreplezani steni Levega turna v dolini Kot splezala novo smer. Imenovala sta jo Liljana, visoka je 300 m, ocena pa VI, A3/IV+. Za vzpon je značilna velika krušljivost ter veliko zemlje in trave po počen. Pustila sta en klin.
Dan poprej sta Robi Držaj in Zoran Gričar (AO Litostroj) v Tamarju ponovila Steber Šit. V grapi, kjer se Steber križa s smerjo Belač-Zupan, je še malo snega, drugače pa je v redu.
Tomo Česen
Svet vrhunskih športnikov
Strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKOS je imenoval svet vrhunskih Športnikov, med katerimi je tudi alpinist Franček Knez. Svet vrhunskih športnikov bo kot oblika dela pomagala strokovnemu svetu za vrhunski šport pri ZTKO Slovenije reševati probleme vrhunskega športa.
Ponujajo neuporabne dereze
SOUR Inos — Beograd je poslal na Planinsko zvezo Slovenije dopis, v katerem obvešča, da ima na zalogi 2000 derez (univerzalnih PD.M-51). Ponujajo jih po 1000 din.
Vendar so dereze nepriporočljive, z lomljivimi vmesnimi členi in so zato nevarne. Skratka, iz vojaških zalog ponujajo neuporabne stvari.
Ngojumba Kang in Čo Oju
Ameriška alpinista Mark A. Richey in Richard S. Wilcox sta 22. maja dokončala vzpon na Ngojumba Kang (7743 m) po južni steni. To je bil drugi vzpon na ta sedemtisočak. V dobrem vremenu sta na vrhu ostala eno uro.
Poljaka Miroslav Gardzielewski in Jacek Jezierski pa sta 28. maja dosegla vrh Čo Oju (8201). Sledila sta baskovski odpravi, ki je bila uspešna 15. in 17. maja. Poljska naveza je na vrhu našla sledove kitajskega moštva, ki je doseglo cilj 29. aprila po severni strani.
Norvežani uspešni na Everestu
Norveška odprava, ki jo je vodil Arne Naess, je bila letos uspešna po normalni smeri čez južno sedlo na Everest. Če štejemo še Šerpe, jih je bilo na vrhu vsega skupaj kar 17. Tudi Chris Bonington je bil med njimi, sicer pa je bil na odpravi nekakšen tehnični vodja. V drugi skupini, ki je dosegla vrh, je bil tudi Šerpa Ang Rit. Od zadnjega tabora dalje je ves čas vodil vzpon, vseskozi je plezal brez kisika. To je že njegov tretji vzpon na najvišji vrh sveta brez kisika. Zraven je bil tudi Šerpa Sundhare, ki je tokrat že četrtič stal na Everestu.
V zadnji uspešni skupini pa je bil tudi Dick Bass, ki je tako prvi človek, ki je dosegel najvišje vrhove vseh sedmih celin. Kot poročajo, so imeli vremenske razmere takšne, da si boljših ne bi mogli želeti. To je najbrž tudi vzrok za toliko število alpinistov na vrhu.
Francozi neuspešni na zahodnem grebenu
Letos pozimi je francoska odprava pod vodstvom Erica Dossina poskušala doseči vrh Everesta po zahodnem grebenu, torej po Jugoslovanski smeri iz leta 1979. Dossin je skupaj z Benoitom Chamouxom in Vincentom Fineem postavil tabor 3 v ledeniški razpoki blizu Zahodne rame, na višini okoli 7100. Vendar Francozi pozneje niso mogli višje kot 7500 m zaradi izredno hudega vetra. Torej še ena ekspedicija na seznamu tistih, ki jim je bila naša smer na Everest pretrd oreh.
Tretje himalajsko srečanje
Od 15. – 17. septembra letos bo v Darjeelingu v Indiji tretje himalajsko alpinistično in turistično srečanje. IMF (Indian Mountaineering Federation) bo srečanje organizirala v sodelovanju z oddelkom za turizem indijske vlade, Air India, Mednarodno turistično organizacijo in v sodelovanju z UIAA. Govorili bodo Edmund Hillary, Gunther Sturm, Fritz Moravec in Chris Bonington. Glavna tema pogovorov bo vprašanje ekologije.
IMF je za letošnje leto registrirala okoli 75 ekspedicij, ki naj bi prišle plezat v njihove gore. Sicer pa so njihove takse za vrhove naslednje (v ameriških dolarjih): vrhovi pod 6000 m – 400, vrhovi od 6001 m do 6500 m – 600, od 6501 m do 7000 m – 900, od 7001 m naprej pa 1200 dolarjev. Za vrhove v Nun in Kun v kašmirski Himalaji je treba plačati 1500, za vrhove v indijskem delu Karakoruma (ko ga bodo odprli) pa bo treba odšteti 2000 dolarjev.
Himalaja in nesreče
Pregled sicer še ni povsem kompleten, vendar je seznam nesreč za leto 1984 v Himalaji in Karakorumu že znan. Iz Nepala poročajo o 17 mrtvih: 6 spomladi, 7 jeseni in 4 na začetku zimske sezone (december). Med žrtvami je nekaj dobro znanih alpinistov, kot npr. Hristo Prodanov, Josef Psotka in Serpa Ang Dorje (dvakrat na Everestu brez kisika). Osem mrtvih je bilo Nepalcev. Kot tudi v prejšnjih letih je Everest po številu žrtev na prvem mestu. Na nepalski strani se je zgodilo 7 nesreč, ena pa na kitajski strani. Zadnja zimska sezona je bila še posebno usodna, kar 6 alpinistov je zgubilo svoja življenja, med drugim tudi dobro znani Chris Chandler iz ZDA.
V Karakorumu je bilo v nesrečah 9 mrtvih: 5 Japoncev na Nanga Parbatu, 2 Francoza na Čogolisi in 2 Norvežana na Trango Towerju, kjer je bil žrtev vodilni norveški alpinist Hans Christian Doseth. Na Nanga Parbatu so Japonci vrh že osvojili, pa so potem na sestopu izginili, najbrž jih je pobral plaz. V indijskem delu Himalaje je bilo 9 mrtvih: 6 Indijcev, 2 Japonca in en Anglež. Poročajo, da se je v letu 1984 povečalo število nesreč. Vsem indijskim klubom so razposlali pismo, v katerem pozivajo naj le-ti poskrbijo, da bodo za odprave izbirali le najboljše alpiniste.
Iz Kitajske doslej poročajo le o enem mrtvem v gorskih nesrečah. Iz leta v leto prevladujejo isti vzroki nesreč. To so plazovi (vsega skupaj 12 žrtev) in zdrsi ali padci (10 mrtvih). Višinska bolezen je povzročila 3 smrti, čeprav so nekateri mnenja, da je nenaden padec tudi posledica nezadostne aklimatizacije (Josef Psotka na Everestu, Jan Simon na Dhaujagiriju in drugi).
Madžarski alpinisti v Himalaji
Madžarski alpinisti nimajo sreče z organizacijo odprav v Himalajo. Ker doma nimajo visokih gora in sten, so organizirali prvo odpravo šele leta 1973. Toda poskus, da bi preplezali J steno gore Satopant (7075 m) v indijski Himalaji ni uspel, eden od udeležencev pa se je ponesrečil. Letos so bili sicer uspešni, toda brez žrtev spet ni šlo. 23. maja sta se na Himalčuli (7893 m) prek severne stene povzpela L. Vorosz in J. Czikosz in s tem postavila nacionalni višinski rekord. Toda 16. maja sta med potjo v tabor III izginila S. Czanadi (36) in P. Greszkowicz (33).
Liljana nad Kotom
Mitja Praprotnik in Iztok Škrlj, člana ljubljanskega AO Železničar, sta 30. preteklega meseca preplezala še eno novo smer v ostenju Macesnovec -Turni (Srednji vrh), ki grezi v dolino Kot.
Spodnji del nove smeri, ki sta jo imenovala Liljana, ocenila pa s VI, A3/IV+, 300 m, vodi v vpadnici velikega stebra, zgornji pa levo, po kotu, ki ga tvori steber s steno. Smer je krušljiva, še posebej na ključnih mestih, vrh vsega so previsi pretežni del leta mokri, v počeh je zemlja in trava, klini slabo prijemljejo… »Skratka, smer je pravi zelenjavni vrt in potrebna je skrajna previdnost,« je v pismu zapisal Praprotnik. Smer primerja z Lekčevim stebrom v Macesnovcu, le da je vstopni del (2. in 3. raztežaj) v tej smeri nekoliko težji in nevarnejši. Odveč ne bo tudi pripomba, da ponavljalcem svetujeta kakih 10 »jeseničanov«, dva do tri »profilce« in 15 vponk. Zatiči pridejo v poštev le deloma, in še to le predvsem manjši 3-5).
Tudi člani SPD imajo popust
Slovensko planinsko društvo iz Celovca obvešča vsa planinska društva in oskrbnike postojank, da člani njihovega društva nimajo več odtisa društvenega žiga v planinski izkaznici za dokaz o plačani članarini, temveč bančni odrezek z imenom in priimkom na hrbtni strani, zneskom letne članarine in letom, za katerega so jo plačali. Člani, ki nimajo tega potrdila, ne morejo uveljavljati članskih pravic.
Vsa planinska društva in oskrbnike pa opozarjamo na 18. člen pravilnika o poslovanju in upravljanju planinskih postojank, po katerem imajo člani zamejskih SPD in slovenskih PD v tujini enake popuste pri prenočevanju, kot člani planinskih društev SFRJ.
Partizanske bolnice 1943
PD zdravstvenih delavcev »Tvrdkovac« iz Zenice vabi na pohod po planinski transverzali »Partizanska bolnica 1943« od Duvna do Makljena, ki bo od 10. do 14. julija letos. Prispevek je 700 din, organizatorji pa za ta znesek zagotavljajo značko, dnevnik, emblem, juho ali čaj, dve kosili in prevoz opreme. Prevoz udeležencev iz Zenice do Duvna je zagotovljen, avtobus pa bo odpeljal 10. julija, ob 14. uri z avtobusne postaje.
Franci Savenc
