Alpinistične novice 29/1985

Vrsta izrednih vzponov v domačih in tujih stenah

Steber Šit prosto ponovljen – Spominska smer Nejca Zaplotnika je ena najtežjih pri nas – Naši uspešni tudi na tujem

Slabo vreme in obilica snega v visokih stenah sta bila vzrok, da v juniju ni bilo vidnejših vzponov. V začetku tega meseca pa so naši plezalci spet potrdili visoko kvalitetno raven našega alpinizma.

SEVERNA STENA ŠIT NAD TAMARJEM – Steber z vrisano smerjo.

Srečo Rehberger (AO Kranj) je z Nušo Romih (AO Tržič) opravil v Beli peči nad Lomom dve prosti ponovitvi. Najprej Dolinsko smer, ki jo je prvi prosto zmogel Tomazin in oce­nil VII4-, Rehberger je oceno znižal za eno stopnjo, VII-. Potem sta pleza­la še Golcarsko smer (1. P in 1. PP, ocena VII-), v kateri je zelo lepa 10-metrska plošča. Potem je v Koglu pro­sto splezal Rumeno zajedo s tržiško varianto, popoldan pa še 1. PP Diago­nale v Dolžanovi soteski, ocena VII+. Konec junija sta se Rehberger in Romihova skupaj z Igorjem Kalanom in Alenko Jamnik odpravila v Arco pri Gardskem jezeru. Rehber­ger je ponovil Buon Pane (po enih virih VII, po drugih pa VIII-), Kalan pa Pikio (VII-). Povedali so, da so za plezanje izredne možnosti v bližini mesta, smeri so lepe in težke, razdalje med svedrovci so kar precejšnje (na­vadnih klinov skoraj ni), ocene pa so zelo »navite«. Rehberger je 5. t. m. v Dolžanovi soteski kot prvi (tudi prosto) z Romihovo ponovil smer, ki je bila doslej brez imena, prva pa sta jo splezala Tržičana Jože Rozman in Lu­ka Rožič. Imenoval jo je Smer krokar­jev, za katero je značilno napeto ple­zanje v navpični in mestoma krušljivi (še neočiščeni) steni. Visoka je 90 m in je najtežja za sedaj v tej steni. Po raztežajih jo je ocenil: 1. R VIII, 2. R VI in 3. R VIII. Naslednji dan je ponovil v Vežici kombinacijo Pasja in Kramar-Močnik (v prvem raztežaju mesto VIII+). 9. julija pa je opravil še 1. PP Stebra v Šitah. Lanski poizkus se je končal s padcem, tokrat pa je v prvem poskusu prišel čez vstopni pre­visni raztežaj. Na začetku je velik pre­vis, na sredini edino mesto, kjer lahko malo predahneš, nato tanka previsna poč, 10 m prečnice s podprijemi in minimalnimi oprimki – to bi bil kra­tek opis najtežjega raztežaja v Julijcih. Njegova ocena je VIII+, veliko kli­nov je slabih, precej oprimkov maja­vih. Za Orlovsko smer v Golarjevi peči, kjer je letos opravil 2. PP, pred­laga oceno VIII+/VII.
Marjan Frešer, Franček Knez in Milan Romih so 5. t. m. v levem delu Ojstrice preplezali prvenstveno smer Megleni žarek in jo ocenili VII, 150, m, 4 ure. Naslednji dan pa sta Knez in Romih v Ojstrici splezala še eno novo. Imenovala sta jo Nejčeva smer (v spo­min Nejca Zaplotnika), ki poteka med Herletovo in Zmajem, v zgor­njem delu pa prekriža Zmaja in pote­ka v vrh severne stene. Visoka je 500 m, plezala sta jo 10 ur, ocenila pa z VIII. Po mnenju Kneza je to ena naj­težjih smeri pri nas.
Zadnji konec tedna sta v Vežici Mi­ha Lampreht in Tadej Slabe desno od vstopne zajede Akademske splezala novo krajšo smer, ki poteka v vpadni­ci klinov za spust. Ocenila sta jo VII, vendar so težave lahko tudi malce niž­je, saj sta plezala po mokrem. Opo­zarjata ponavljalce glede varovanja: pri dveh svedrovcih se je pokvaril navoj, manjka pa tudi ena ploščica, ven­dar bi se dalo varovanje namestiti tudi z zatiči. Prosto sta plezala tudi v Lahovi in Zajedi usmiljenja, vendar le spodnje, težje raztežaje. Filip Bence je spet plezal sam. Opravil je 2. SP Viktorija v Velikem Draškem vrhu (tudi 1. solo je plezal on). V isti steni je kot prvi sam splezal tudi smer Kilar-Levstek, v Trapezu smer Dolar-Kilar-Vavken (3. SP), v Begunjščici Rdeči kamnolom in še šest drugih smeri, v Triglavu pa Bavarsko z Ladjo in do vrha Triglava, sestopil pa po Dolgi Nemški.
Ines Božič, Rado Fabjan in Janez Skok so bili v Dolomitih, v stenah Civette. Drugi dan v juliju so vsi trije v Tore di Babele ponovili Soldino, smer (300 m, V+), naslednji dan pa v Tore Trieste Cassinovo smer (750 m, VI, A2, 9 ur). Po dnevu predana pa sta Fabjan in Skok v isti steni splezala še smer Carlesso-Sandri v samo petih urah (VI, A2,750 m). Po vpisni knjigi je to daleč najhitrejši čas. Obe zadnji smeri sta bili tudi splezani že prosto. Leta 1978 Carlesso-Sandri, ocena VIII-, Cassinova smer pa ima težave tam okoli VIII in VIII+.
Janko Humar, Sonja Jeram in Žare Trušnovec so bili v Karnijskih Alpah, ki so bile do sedaj našim alpinistom neznane in po krivici zapostavljene. V tem delu je namreč veliko sten in pra­viloma izredno dobra skala, ki omo­goča slikovito plezanje. Pa še veliko možnosti je za nove smeri, Roberto Mazzilis (z njim sta bila Humar in Podgornik na Grenlandiji) je s prijate­ljem pravkar izdal vodnik za to po­dročje. V njem je najmanj 50 njegovih prvenstvenih vzponov zadnjih pet let, večina je VI. in višje težavnosti in tudi takih z oceno VIII ne manjka, vse najtežje pa so še brez ponovitve. Tisti, ki bi krenili v to področje, naj upošte­vajo tudi to, da so Mazzilisove ocene zelo krepke in bi jim po naše lahko dodali vsaj še kakšen »plus«. Humar, Jeramova, Romano Benet in Nives Meroi (zadnja dva CAI Tarvisio) so zadnjega junija plezali v Creta di Pricotic. Ponovili so Via della Fissura (V+), Humar in Benet pa sta splezala še Via delle Plache (VI). Skala je čisto dolomitska, edini problem v teh ste­nah zna biti varovanje, saj je v ploščah zelo malo razpok za kline. 3. t. m. pa sta Humar in Trušnovec splezala smer Lomasti-Piussi v steni Winkelna. V najtežjem raztežaju po previsnem razu, ki se konča prav na vrhu, je bil le en klin in res napeto plezanje. Gibb Zanderigo (v Mangrtu ima svojo smer z oceno VII-), ki je tudi ta dan plezal z Benetom, je povedal, da je težja kot Dularjeva zajeda v Jalovcu, ki jo je prosto ponovil že 9. 9.1981. Torej dve leti pred uradndo priznano 1. PP pri nas. Tudi Aschenbrennerja v Travni­ku je splezal prosto 20. 8, 1981, po seznamu PP bi bila torej to 3. PP, Humar in Trušnovec sta potem dober kilometer pred Slapom ob Idrijci še očistila za raztezaj visoko in ves čas rahlo previsno skalo. Stena stoji tik ob cesti, skala je dobro razčlenjena (ploš­če in poči), vendar dovolj previsna, da ne bo v njej niti ene lahke smeri.

Razpis za šolo v Manangu
KOTG pri PZS objavlja razpis za udeležbo v šoli za šerpe v Manangu v Nepalu. Odhod bo od 10. – 15. avgusta, vrnitev pa ko­nec septembra. Zainteresirani naj prijave pošljejo na KOTG do 22. julija. Izbrana bosta dva kandida­ta, pogoji pa so: gorski vodnik, znanje angleščine in samostojna priprava gradiva za šolo v angleš­čini ter himalajske izkušnje. Vo­dja pa bo tisti, ki je že bil kot inštruktor v tej šoli. Ta objava velja tudi kot razpis.

Srednjeročni načrt
Komisija za odprave v tuja gor­stva je pripravila srednjeročni na­črt odprav v prihodnjih letih.
1985 – Dhaulagiri in Cerro Torre.
1986 – ženska odprava na Juž­no Anapurno.
1987 – Lotse Šar in vmesni vrh Lotseja Čo Oju.
1988 – K2 – najbrž vzhodna stena, odvisno od razvoja do­godkov.
1989 – Z stena Anapurne I, Šiša Pangma, Lotse – če bo manj denarja normalna smer, sicer pa J stena (če seveda do takrat se ne bo preplezana).
1990 – ženska odprava na Broad Peak ali Gašerbrum I, Kangčendzenga – glavni, južni in srednji vrh – iz južne strani. Vse te odprave bodo sestavljena iz re­publiških selekcij, KOTG pa vabi vse, ki jih zanima organizacija in vodstvo teh odprav, da se javijo na KOTG.

Podor v Čihulovi
Bogdan Biščak in Matevž Lenarčič sta 29. junija plezala v Čihulovi smeri v severni steni Široke peči. Bila je skoraj v celoti mokra, poleg tega pa v enem od obeh najtežjih raztežajev tu­di popackana z zemljo. Na tem mestu se je namreč podrla votlina. Tudi sicer je smer drugačna kot na primer leta 1981, ko jo je Biščak plezal prvič. Očitno je letošnja zima opravila svoje, tudi kamenje še pada precej pogosto. Kot zanimivost: to je bila 17. ponovi­tev. Smer je doslej preplezalo 16 na­vez in en samohodec.
Istega dne je Rado Fabjan soliral Zasmojeno smer, ki jo je prvi plezal Tine Mihelič in za katero pravi, da je precej krušljiva. Najbrž je bila to 1. P, je pa težja, kot je bila ocenjena. Na­slednji dan so vsi trije opravili 2. P. Sence, vendar so vstopili nad skokom. Biščak in Lenarčič sta 4. t. m. prosto preplezala Čopov steber v Triglavu, tri dni kasneje pa je Biščak z Igorjem Mezgecem plezal Dvojno zajedo v Dovškem Gamsovcu. Njuna ocena: eno mesto V+, eno V, ostalo III do V-. To je bila prva ponovitev.

Smer sijoče mračine
V severni steni nad Šitom glava jo je splezal Slavc Svetičič (AO Idrija). Poteka desno od rumene stene preko luske, v spodnjem delu prekriža Ža­bo, zgoraj pa sledi desnim kaminom. Ocenil jo je VI, V+/IV, 280 m, plezal pa je dve uri. To je bilo 29, junija. Od 4. do 7. julija pa so imeli člani njego­vega odseka letni plezalni tabor v Be­li vodah. Vsega skupaj jih je bilo deset in niso imeli ugodnega vremena.
Med drugim sta Gantar in Svetičič preplezala Severno smer (V-f) v cimi Picoli di Riobianco, Svetičič pa je s Černilogarjem ponovil »miss Julij­cev«, to je Severni raz v Krniški špici (V-, 550 m).

Soški AO v nižjih stenah
Konec prejšnjega meseca sta Mitja Lo Duca in Marko Pagon v Novem vrhu ponovila Smer pojoče travice, 5. t. m. pa sta Lo Duca in Metko Fon opravila 1. P in tudi prosto Olimpijske smeri (VII, VI), naslednji dan pa sta v Skednju na Kaninu prosto ponovila smer Jerebika, ki so jo plezali tudi Likar Srečko (AO Logatec) in Davo­rin Žagar ter Viktor Golja in Andrejka Frelih. Likar in Žagar sta v Malem Skednju plezala Smer čez tri luknje in skozi preduh (2. P), potem pa še SZ steber Stadorja. Drugi so plezali v Novem vrhu. Zajedo planik so plezali Golja-Frelih-Pajntar, Nevihtno Podgornik in Fon, ki sta ponovila tudi Centralno poč.

Tri generacije v Kotovi špici
Janez Jeglič, Peter Pavli in Janez Pirnat so v Kotovi špici zlezli novo smer, ki poteka po levi strani Direk­tne po izraziti poči 40 m navzgor in naprej čez krušljive previske. Ocena VI-, 150 m, 4 ure, 30. junija.

Južna stena Jerebice
Milan Velikonja in Peter Podgornik sta 28. junija v tej steni začrtala še eno novo smer. Poteka po stebru desno od Spominske, ves čas je zelo napeto ple­zanje v dobri skali. »Steber neporočenih fantov« sta ocenila VI, A1/V, 300 m, plezala pa 6 ur. V dolini Belih vod so imeli tečajniki AŠ iz AO Nova Gorica skupno turo. Opravili so 87 vzponov. V juniju pa so opravili dvo­dnevno delovno akcijo pri Koči na Krnu.

Kranjčani v Selli
Člani AO Kranj so za praznike obi­skali Sello. Vreme je bilo spremenlji­vo, kljub temu so splezali nekaj omembe vrednih smeri. V južni steni sta Igor Kalan in Jože Površnar prosto preplezala Schoberjevo smer, ki je v vodniku ocenjena VII-, onadva sta jo ocenila Vl+. Isto je prosto preplezal tudi Bine Šter v navezi s Kuharjem in Bertoncljem. Prva dva sta PP tudi še Via Irma, ocenila sta VI+ (v vodniku VII-). Andrej Štremfelj je skupaj z Marijo prosto ponovil Schubertovo smer v Piz de Ciavazes. Ocenjena je VII-, meni pa. da ni nikjer več kot VI. V drugem stolpu pa sta Filip Bertoncelj in Miha Kuhar ponovila Messnerjevo smer, ki je ena najlepših v tem koncu. Težave so skoraj vseskozi V+.

AO Velebit v Julijcih
Boris Čujić in Nenad Kurtalj sta v Vevnici ponovila Levega Piussija. Imela sta težave s sestopom zaradi megle. Naslednji dan so plezali na Vršiču, potem pa so nadaljevali v Zadnji Trenti. V Zapotoškem vrhu sta splezala Hitrega Gonzalesa, Čujič in Dubravko Besak pa še Severov­zhodni steber Srebrnaka s kratko vari­anto v sredini.

Cizljeva – PP
Iztok Tomazin in Benjamin Ravnik sta v zadnjem času opravila nekaj pro­stih ponovitev. 29. junija Cizljevo v Špiku (VII, VI), naslednji dan pa 2. PP Fazanove v Beli peči (VI4-, VI-). V Triglavu sta kljub mokri steni pro­sto zlezla Peternelovo, v Storžiču pa sta opravila 2. PP Lomske smeri (VII-), ki je za sedaj najtežja smer v tej steni. Ravnik je s Klemenom Gričar-jem splezal še Helbo, prvega julija pa je sam v Nad Šitom glavi ponovil Spomninsko smer Srečka Rihterja (VI-, V+). Bila je to 2. P in 1. solo.

Letni tabor AO Škofja Loka
Na planini Zapotok v Zadnji Trenti je bil od 4. do 8. t. m. letni tabor AO Škofja Loka. Plezali so v Zapotoškem vrhu in Srebrnjaku, v glavnem s tečaj­niki in pripravniki. Iz Škofje Loke jih je bilo 18, dva pa iz AS Železniki.
Franc Balon, Betka Galiči, Boštjan Kekec in Franc Vidic pa so ponovi­li Pallavicinija v Grossglocknerju.

Vzponi AO Črnuče
Mirko Kranjc in Jelka Tajnik (AO Ravne) sta v Dolgem hrbtu plezala Trikot (prosto) in Šimenc-Škarja. Marjan Kovač in Danilo Patarčič sta v Travniku ponovila Aschenbrennerja, Kranjc pa je z Bojanom Počkarjem (AO Železničar) v Vežici plezal Perčiča in Kramar-Močnik, z Alešem Blejčevičem pa Zajedo usmiljenja. Med plezanjem smeri Šimenc-Škarja je omenjena naveza izgubila rdečo čela­do in gurtno z dvema vponkama. Pro­sita morebitnega najditelja za sporoči­lo (M. Kovač, Kraljeva, Črnuče).

Novice iz Štajerske in Koroške
V Hochschwabu sta 23. preteklega meseca Sašo Puhmajer in Viktor Hri­bar preplezala Leobner Ris (VI~,A2), teden dni kasneje pa jih je deset splezalo Pallavicinijev ozebnik v Grossglocknerju. Tone Golnar in Branko Starič ter Armand Polegek in Miroslav Dušak (AO TAM, vsi drugi AO Kozjak) pa so v začetku julija preplezali Direktno v Štajerski Rinki. Golnar in Polegek prosto.
Iz Zgornjesavinjske alpinistične sekcije Mozirje so sporočili, da sta Andrej Grudnik in Jože Strmčnik v Grofički opravila nov vzpon (Asala, IV-V, 280 m). V isti steni je Grudnik skupaj z Boštjanom Erjavcem splezal še eno PrV (Diagonala, IV, ti—III. 230 m). Marjana Skorenšek je z An­drejem Govedičem (Šaleški AO) po­novila Direktno zajedo v Turski gori, Jože Ošep pa je z Ludvikom Petkom (AO Celje) prosto ponovil Plate v Raduhi.
Tudi v AO Črna niso prenehali z aktivnostjo. Tomo Jeseničnik in Mi­lan Plesec sta skupaj z Ivanom Štornikom (AO Ravne) ponovila Direktno v Špiku. Prva dva sta v Mali Raduhi ponovila Levo od plat, Igor Radovič in Zdenko Žagar pa Steber Male Raduhe. Radovič je 22. junija s svojima hčerkama preplezal Vetrne police v Mali Raduhi. Stari sta 7 in 9 let!

Ženska naveza
Erika Gregorka (AAO) in Ela Leskovšek (AO Matica) sta zadnja dva dneva prejšnjega meseca plezali Lukmanovo, Bolostajo in Rekrutsko v Vršičih in Pintarjevo v Dedcu, prvega julija pa še Desno v isti steni.

Vidni evropski alpinisti na tekmovanju v Italiji
Tekmovanja, ki mu je prisostvovalo veliko gledalcev, so se udeležili tudi Guček, Jagodic in Škarja
Vili Guček, Cveto Jagodic in Metod Škarja so se vrnili iz Italije, kjer je bilo tekmovanje v športnem plezanju. Plezali so nad Bardonechhio — Parete de Militi. 5 julija, je bilo izbirno tekmovanje za plezalce, ki so se prijavili pozneje. Našim tu ni bilo treba nastopiti. Naslednji dan je plezalo 40 tekmovalcev, tudi Jago­dic in Škarja, v nedeljo pa še 20 tekmovalcev, med njimi Guček. Najprej je bil preizkus v hitrosti, potem pa še v težavnosti.
Pri ocenjevanju težavnosti so pleza­li tri smeri. Smer A je bila ocenjena 6b/c po francoski lestvici (to je po UIA VII + ) in je bila visoka 17 m, možnih pa je bilo 600 točk. Smer B z oceno 7a (VIII in VIII+) je bila viso­ka 25 m, tekmovala pa so lahko dose­gli največ 800 točk. V smeri C je bilo možnih največ 900 točk, visoka je bila prav tako 25 m, ocena pa 7a/b, po naše je to IX-. Komisija je ocenjevala slog, število vpetih klinov, za vsak »padec« so se točke odštevale.
Pri hitrostnem preizkusu so plezali smer dolgo 40 m, ocena VI. Zmago­valec je dobil 50 točk, zadnji nič točk, drugi pa ustrezno uvrstitvi. Na tekmo­vanju so se zbrali skoraj vsi vidni evropski plezalci, med njimi tudi Šte­fan Glowacz in Wolfgang Güllich, tekmovale pa so tudi ženske.
Naši so se dobro odrezali. V hitro­stni preizkušnji je zmagal Marco Preti pred Robertom Bassijem in Štefanom Glowaczem. Škarja je bil 20., Jagodic 30. in Guček 43.
Pri težavnosti pa je bil prvi Štefan Glowacz, drug je bil Jackie Godoffe in tretji Thierry Renault. Na 21. me­stu je bil Metod Škarja, na 28. mestu Vili Guček in Cveto Jagodic na 43. mestu. Ženske so plezale smeri A in B, potem pa še eno z oceno VI+. Zmagala je Catherina Destivelle, Luisa Jovane je bila druga in tretja Mar­tine Rolland. Tekmovanje je bilo od­lično organizirano, potekalo je v pri­jetnem razpoloženju, spremljalo pa ga je tudi zelo veliko gledalcev.

Tomo Česen