Jugoslovanska smer na Norveškem
V Trolltindnu Celjani kljub zelo slabemu vremenu že doslej uspešni
CELJE – V sredo zvečer je vodja celjske odprave Franci Čanžek po telefonu sporočil načelniku AO Cirilu Debeljaku, da je imela odprava doslej (v treh tednih) žal le deset dni kolikor toliko primernih za plezanje. Čanžek, Črepinjšek, Pepelnik in Šrot so preplezali novo smer – Jugoslovansko, ki so jo ocenili s V+, A 1, 1100 m in je zelo težka. Ženska naveza Meta Šeh-Marjana Šah je sama zmogla Originalno smer v vzhodnem stebru Sondere Trolltindna, kasneje pa sta jo preplezala še Dolžan in Verdnik. Ta dva sta pred tem ponovila Haenovo smer (VI, 2000 m) v isti steni.
Vsi udeleženci odprave se odlično počutijo in tudi vreme jih ne ovira, da ne bi načrtovali vzponov. V teh gorah namreč nameravajo ostati vse do konca meseca in tudi prvenstvene smeri imajo že ugledane.
F. S.
Strma stena Dedca
Položna pobočja planote Vršičev se nenadoma prelomi in pod nami zazija kotlina Korošica. Povezavo tvori C oziroma SSZ stena Lučkega Dedca, med alpinisti – vse bolj pa tudi že planinci – na kratko imenovanega le Dedec. V tej nizki (130 – 145 m), toda izredno strmi steni, se je rojeval naš ekstremni alpinizem. Vzponi v Dedcu, posebno v Centralnem stebru, so bili pojem ekstremnih težav.
1 – Šarina poč: V +, 140 m, 3.30 h; prva plezala Milan Pintar in Milan Schara, 7. maja 1953 (zgoraj se združi z Levo smerjo).
2 – Smer čez sulico: IV – V, A 1,140 m; prva plezala Franček Knez in Jože Zupan.
3 – Leva smer: V, 145 m, 2.30 h; prva plezala Ivan Arnšek in Ciril Debeljak 14. julija 1948.
4 – Raz Dedca, imenovan tudi Centralni steber: VI, 140 m, 4 h; prva plezala Ciril Debeljak in Rado Kočevar 21. in 22. septembra 1949.
5 – Desna smer: V -, 130 m, 2 h; prva plezala Ciril Debeljak in Rado Kočevar 12. septembra 1948.
6 – Beli raz: V +, 130 m, 4 h; prva plezala brata Janez in Lojze Golob 10. oktobra 1965.
7 – Pintarjeva smer: IV +, 115 m, 1,30 h; prvi plezali Dušan Anžin, Milan Pintar in Franček Pristovšek.
8 – smer, ki so jo preplezali češkoslovaški (morda tudi poljski) plezalci, žal pa o njej ni na voljo podrobnejših podatkov.
Zadnjo smer (9) v tej steni sta 20. junija letos preplezala Rok Kovač in Lidija Pajnkiher (oba Akademski AO). Imenovala sta jo Strela, ocenila pa s A 2,VI/IV-V, 5,30 h. Začela sta po izrazitih luskah (koder pa so pred njima že plezali med raznimi poskusi) in nadaljevala do kamina za lusko, potem pa zavila desno po rampi. Še manjši previs in potem levo do Traverze smrti (na sliki označena s pikami). Nad njo pa sta si morala pomagati s (petimi) svedrovci, v pušah katerih pa zaradi pomanjkanja opreme nista mogla pustiti vijakov (M 8) in ušes.
Tudi na tujem so slabe razmere
Ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem – Prvi nazaj iz Francije
LJUBLJANA – Letošnje poletja ne dovoljuje daljših tur in celo vrhovi naših dvatisočakov so pogosto zasneženi. Še huje je v visokih tujih gorah kamor – po mnenju poznavalcev – ne bo imelo smisla potovati še vsaj neka časa. Kamniška trojka, ki je bila prva letos v Chamonixu se je vrnila brez ene same ture. Pod Drujem jim je npr. čez noč namedlo pol metra snega
Tudi z ledeniškim tečajem ni bilo posebne sreče. Že preskus na Kamniškem sedlu je minil (20.- 21. junija) le v znamenju ponavljanja teorije, ture pa niso izvedli. Pod Grossglocknerjem, kamor so prispeli v četrtek 26 junija, pa so prvi dan tudi morali imeti teorijo zaradi slabega vremena. Soboto pa so potem lahko izkoristili za vzpon na Johanisberg (3460 m) ter vaje na ledeniku Pasterza. Bile so sila koristne, so pa obenem znova potrdi le, da se reševanje iz razpok praktične posreči kvečjemu vsakemu tretjemu. Brez derez je samoreševanje iluzorno, zaustavljanje večjega padca v razpoke z enojno vrvjo pa dokaj problematično. To je le nekaj praktičnih rezultatov, ki bodo prav gotovo lahko koristili tudi načrtovanju prihodnjih tečajev.
F. S.
Številni mednarodni alpinistični tabori
Federacija alpinizma Sovjetske zveze tudi prihodnje leto vabi na Kavkaz in Pamir
LJUBLJANA – Pravočasno načrtovanje odprav je nujno in celo odhod na mednarodni alpinistični tabor v SZ morajo AO (ali posamezne naveze) pričeti pripravljati že sedaj, čeprav jim organizatorji nudijo skoraj vse – od baznega tabora do hrane in prevozov znotraj države, vseh potrebnih informacij in podobnega. Še celo reševalno akcijo sprožijo, če se naveza ne vrne pravočasno, pred turo pa tudi vsakogar pregledajo, če je zdrav.
Tabor »Kavkaz zima-1981« bo v dveh izmenah (od 21. feb. do 8. marca in od 9. do 23. marca). Za 550 dolarjev pa nudijo 11 dnevno smučanje in možnost opravljanja lažjih alpinističnih tur (za težje je potreben poseben dogovor), vključno s pristopom in spustom na smučeh z Elbrusa (5642 m).
Tabor »Kavkaz spomladi 1981« od 8. do 23. maja) bo tudi v Prielbrusju, omogoča pa podoben program kot zimski, le nekoliko dražji (600 dolarjev) je, zato pa je vreme tedaj ugodnejše.
Tabor »Kavkaz 1981« bo v dveh izmenah v Prielbrusju, namenjen pa je predvsem alpinistom. Za manj izsušene pa bodo priredili 7-10 dnevni pohod prek glavnega gorskega hrbta v Svanetijo. Cena je 800 dolarjev.
Najzanimivejši pa so programi »Pamir 1981«. Obe izmeni po 30 dni pa nudita enake možnosti. Bivanje v Ačik-tašu (3700 m) in vzpone na Pik Lenina (7134 m) ter okoliške gore za 1200 dolarjev. Za 100 dolarjev pa udeležence s helikopterjem prepeljejo po izbiri na ledenik Fortambek pod Pik Komunizma (7495 m) ali ledenik Moskvina oziroma Valtera, od koder vodijo težje smeri na Pik Komunizma, blizu pa je tudi Pik Korjenevskaje (7105 m).
Pomembno pri vseh teh programih je, da se vedno bolj odpirajo in širijo. Zdaj omogočajo udeležbo na teh »valutnih taborih« tudi planincem in visokogorskim smučarjem. Nobenih večjih težav pa tudi ni za dogovor najtežjih prvenstvenih vzponov ter celo prvih pristopov na manj izrazite vrhove. Podrobnejše informacije daje komisija za odprave v tuja gorstva PZS (Ljubljana, Dvoržakova 9), kjer zbirajo tudi prijave iz vse Jugoslavije.
Zgodovina triglavskih postojank
LJUBLJANA – Osrednja proslava ob letošnjem dnevu planincev bo 14. septembra v Vratih, uglašena pa bo na dva pomembna triglavska jubileja: 35-letnico Aljaževega stolpa, ki je bil postavljen leta 1895 in 70-letnico tretjega (sedanjega) Aljaževega doma Vratih.
Proslava se bo v resnici začela že prej. V Mojstrani že 1. avgusta, ko bodo odprli posebno razstavo »Zgodovina triglavskih planinskih postojank«, ki bo v OŠ »16. december«. Razstavo že nekaj časa pripravljajo v okviru posebne skupine pri PD Dovje-Mojstrana. Ta skupina se je razvila z ozkega kroga zanesenjakov pravzaprav šele predlani, v času priprav na proslavo 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Že v prvem letu pa so pripravili razstavo o »Štirih srčnih možeh« najprej v Mojstrani, potem pa še v Godešiču pri Škofji Loki in Bohinjski Bistrici. Lani so to razstavo postavili še v Gorjah ob 50-letnici tamkajšnjega PD. Letos pa so uredili razstavo ob XV. zimskem pohodu na Stol še štirikrat, v Mostah pri Žirovnici, na Jesenicah, v Radovljici in v Bohinju.
Popularna Aconcagua
Mendoški planinski klub (Asociacion Mendociana de Actividades de Montana) poroča, da je v zadnjem času prišlo do prave »eksplozije« planinskih odprav na najvišji vrh obeh Amerik, 6959 m visoko Aconcaguo. Samo za sezono 1979/80 (upoštevati moramo, da je na južni polobli poletje, ko je pri nas zima) so argentinske oblasti izdale dovoljenja 69 odpravam skupno s 265 udeleženci, toda le 80 odprav je uspelo – 57 po klasični smeri, 4 prek južne stene in 8 po poljski meri. Najštevilnejši so udeleženci iz ZDA in Nemčije.
Druga stran množičnega obiska ne prav lahke gore pa ni tako svetla. Od prvega pristopa leta 1897 je na Aconcagui izgubilo življenje že prek 30 ljubiteljev gora (pa tudi avanturistov), med njimi tudi naš rojak J. Kastelic – 7 trupel celo niso nikdar našli.
Planinsko-turistična karta Medvednice
ZAGREB – Zlatko Smerke, ki se je izkazal že s številnimi planinsko- turističnimi edicijami, je letos presenetil s karto Medvednice (Zagrebačke gore) v merilu 1:28.500, ki jo je založilo in natisnilo podjetje NIŠRO iz Varaždina. Karta pokriva celotno področje Medvednice, sredogorja s površino 240 km, ki se najvišje vzpne s Slemenom (1035 m). Iz kratkega spremnega teksta je razvidno, da so v tem predelu prvi planinski objekt postavili že leta 1870 (leseno piramido na Slemenu), osem let kasneje pa tudi prvo planinsko zavetišče. Prek gorja se vlečeta tudi dve transverzali – planinska in partizanska pot po Medvednici.
1600 tekmovalcev – orientacistov
SOFIJA – V Bolgariji so imeli konec junija ljubitelji orientacijskih tekmovanj pravi praznik. V Samokovu, Govedarcih in v šotorskem mestu na Ljulečici (pod Rilo) se je zbralo kar 1600 udeležencev mednarodnega tekmovanja za pokal »Bolgarije«. Kako množično je bilo, govori tudi podatek, da je startalo v kategoriji 21 let 249 fantov in 113 deklet.
Za to priložnost so pripravili novo specialko področja, posebno brošuro z navodili za tekmovalce, celo posebno pesem je skomponiral priznani skladatelj Filip Avramov.
Smer mladosti v Vršacu je terjala kar 35 ur
Brata Pavel in Peter Podgornik iz AO Nova Gorica sta smer posvetila prijatelju
LJUBLJANA – V soboto 28. junija sta brata Pavel In Peter Podgornik (AO Nova Gorica) vstopila v SV steno Vršaca, in sicer po Ceklinovi smeri. Po dveh urah in pol sta dosegla vršno steno in pričela s prvenstvenim vzponom po veliki zajedi (med Centralno in Direktno smerjo), ki je prekinjana s previsi in strehami.
Pod strehami sta zavila desno po ozki polički (35 m) do razčlemb, ki vodijo navzgor do desnega roba napušča. Do sem (5 raztežajev) sta potrebovala deset ur, težave pa sta ocenila s VI/V, AO. Bivak sta si uredila na polički, po kateri je mogoč umik v Centralno smer.
Naslednji dan sta plezala najtežji del; za 80 metrov sta potrebovala kar 14 ur in temu je primerna tudi ocena VI, A 2. Potem pa sta morala še bivakirati kar v lestvicah in to pod napuščem v zajedi, po kateri je vso noč tekla voda. Za spremembo pa je še grmelo in se bliskalo ter deževalo. Da je bila mera polna, je na koncu dež prešel v sneg in zasnežil pol stene. Kljub temu sta nadaljevala po zajedi in kaminu vse do prve večje police. Tu pa sta se morala zaradi požleda umakniti iz zajede v levo. Izplezala sta po strmi steni v pravih zimskih razmerah, tako da sta za vsega štiri raztežaje potrebovala kar 11 ur (ocena VI, A l/V).
Smer, ki sta jo v celoti plezala 35 ur (višino ocenjujeta na 400 m) sta imenovala Smer mladosti, posvetila pa prijatelju Janezu Lovšetu, ki se je smrtno ponesrečil med delom v gozdu.
F. S.
Titova izkaznica Hrvatskega PD
V 5-6 letošnji številki revije Naše planine je v uvodniku posvečenem spominu na tovariša Tita tudi faksimile članske karte HPD na ime Josipa Broza, s katero je julija leta 1934 ilegalno odpotoval na Dunaj.
V nadaljevanju je obširno poročilo Hrvatske alpinistične ekspedicije Mount Kenya 1979, objavili so tudi intervju s F. Knezom (prevod iz Teleksa), ne manjkata opisa vzponov na tuje gore (Denali-Mt. McKinley in Peak Lassen), zanimive pa so tudi novice in spomini.
ALPINISTIČNE NOVICE
Poletni alpinistični tečaj na Vršiču
Poletni alpinistični tečaj bo od 17. do 24. avgusta letos v Poštarski koči na Vršiču. Vodil ga bo Viki Grošelj, ki je imel program tečaja tudi za diplomsko nalogo, na VSTK, zato bo njegov program že usklajen z novim sistemom alpinistične vzgoje in izobraževanja. Jutri bo komisija za alpinizem sprejela še podrobnosti razpisa. Že sedaj pa lahko zapišemo, da bo 14 dni pred pričetkom tečaja kondicijsko-tehnični preskus za vse kandidate. Na dnevnem redu seje KA PZS je tudi priprava seminarja za vodstva AO, AS in AŠ, ki bo od 26. do 29. septembra in tečaja za nove inštruktorje.
Druga ponovitev Centralne smeri
V torek 1. t. m. sta Rok Kovač in Lidija Pajnkiher (oba Akademski AO) kljub slabemu vremenu opravila 2. ponovitev Centralne smeri v Vežici. Strinjata se z oceno prvih ponavljalcev (Manfreda-Štremfelj: V – VI, A 1) in mislita, da je to sedaj najtežja smer v Vežici. Ne vemo pa še, kako je z najnovejšo smerjo, ki sta jo te dni menda dokončala Pavle Kozjek (Matica) in Zoran Radetič (Črnuče) in poteka desno ob Lahovi smeri. Nista še posredovala opisa in skice.
Novi načelnik AO Mojstrana
Ker dosedanji načelnik Dušan Polajnar odhaja k vojakom, bo AO Mojstrana v prihodnje vodil Izidor Kofler. 16. junija dopoldan je sam preplezal Prevčevo smer v Stenarju in Renker-Sturm v Dolkovi špici. 28. junija je preplezal še Slovensko smer in dan za tem redko plezano smer Janeza Brojana (starejšega) po razu Slovenskega stebra.
Prosta ponovitev
Marko Česen in Klemen Kobal (oba AO Kranj) sta 15. junija opravila drugo prosto ponovitev (prvo imata od lani Andrej in Marko Štremfelj) Tomaževega stebra v S steni Grintovca. 28. junija sta Tomo Česen in Kobal poskusila na enak način preplezati Kamniško smer v Koglu. Toda imela sta slabo vreme (celo sneg) in spodaj sta se preveč utrudila, zato sta si morala v predzadnjem raztežaju (2-3 m previsne plošče), ki privede na polico, po kateri se preči desno na rob stene, vendarle nekoliko pomagati s tehniko. Dan kasneje so Tomo Česen in Nejc Zaplotnik (oba AO Kranj) ter naveza Borut Bergant (Tržič)-Marjan Manfreda (Matica) ponovili redko plezani Levi raz (VI/V, 600 m, 6h) v SZ steni Velikega Draškega vrha, 1. t.m. pa sta M. Česen in Zaplotnik preplezala Perčičev steber v Vežici.
V Karavankah in Julijcih
Radovljiški alpinisti so letos opravili že nekaj zanimivih ponovitev. V Karavankah sta Zvone Andrejčič in Branka Legat 25. maja preplezala S raz Palca, 7. junija sta v navezi s Francem Legatom ponovila raz Horeschovskega v Celovški špici, 21. junija pa sta Andrejčič in Mirko Pogačar preplezala še Direktno smer v isti steni. V Julijskih Alpah pa so Radovljičani med drugim ponovili Skrajni levi steber Velikega Draškega vrha (14. junija) in 14 dni kasneje še Levi raz (oboje Andrejčič-Pogačar) v isti steni. Pogačar in Blaž Jereb pa sta 29. junija preplezala Desno smer v Trapezu.
Na štirih osemtisočakih
Hans von Kanel (40), vodja prve »turistične ekspedicije« v organizaciji Max Eiselin Sport (Luzern, Švica), je tudi sicer sila uspešen ekspedicionist. Pred Dhaulagirijem se je povzpel že na Lhotse (8501 m), Makalu (8481 m) in Everest (8848 m), za seboj pa ima tudi dva pristopa na najvišji vrh Hindukuša – 7706 m visoki Tirič Mir in še marsikaj. Bolj uspešna sta bila doslej le Messner in Diemberger.
Dopolnitve iz Himalaje
Poročali smo o vzponu angleško- francosko-poljske odprave prek V stene Dhaulagirija. Vendar kaže, da je bila novica netočna. Od 6. do 8. maja letos so res plezali steno, toda prisiljeni so bili odnehati. Po nekaj dneh so poskusili še enkrat. Po normalni smeri so se vzpeli do točke, v steni, ki so jo dosegli 8. maja in potem nadaljevali naprej po zamišljeni smeri do vrha, ki so ga dosegli 18. maja. Opravili so torej vzpon v dveh delih in ne dva.
Iz Varšave pa poroča Jožef Nyka, da je Andrzej Zawada, vodja obeh njihovih uspešnih odprav na Everest (pozimi in spomladi) ob vrnitvi v domovino korigiral novico o zadnjem vzponu. Smer, ki sta jo z vzponom na vrh 19. maja zaključila Czok in Kukuczka, je sicer prvenstvena, vendar ne poteka po Južnem rebru, pač pa desno od njega.
V spomin na R. Arnolda
Maja je umrl znani švicarski alpinist, gorski vodnik in voditelj zermatske GRS René Arnold (39). Njegova posebnost so bila drzna reševanja s helikopterjem. Pravijo, da je rešil več kot 100 alpinistov, turistov in smučarjev. Med njimi npr. tudi Poljakinjo Ireno Kesa iz S stene Matterhorna, ko je med zimskim vzponom hudo obolela. Takih primerov bi lahko našteli še precej. Kakšne zasluge je imel za gorništvo v Švici, govori tudi podatek, da je dobil redko medaljo »Za alpske zasluge«. Bil je član številnih mednarodnih komisij in organizacij za reševanje. 25. marca letos pa ga je podrl neodgovoren smučar in poškodbe so bile tako hude, da si ni več opomogel.
Novice od vsepovsod
Akademski AO: Za konec alpinistične šole je 9 tečajnikov v spremstvu 6 članov AO v soboto 28. junija plezalo nad Krmo, v Debeli peči, Trapezu in Velikem Draškem vrhu.
AO Impol: Franček Knez in Dani Tič sta v nedeljo 29. junija ponovila Modec-Režkovo smer v Štajerski Rinki, Debeljakovo (iz Turskega žleba) v Mali Rinki in Igličevo smer. Bilo je precej mokro in ponekod sta naletela še na ostanke sodre, sem in tja pa so bile tudi še krpe snega.
AO Kozjak: Tone Golnar in Zdenko Zorič sta 29. junija preplezala Modec-Režkovo smer v Štajerski Rinki.
AO Postojna: Bogdan Biščak in Rado Fabjan sta 28. junija ponovila Črnolasko in SZ raz Vežice.
AO TAM: Franci Topolovec in Samo Žnidaršič sta 25. junija preplezala Kovinarsko smer v Steni, nato pa nadaljevala po Nemški do Nemškega turnca in sestopila po Slovenski smeri. 29. junija pa sta Davorin Gomilšek in Jože Tuciš preplezala Direktno smer, sestopila pa po Stebru Štajerske Rinke.
Štiri tisoč ur dela v Bavšici
Na planinski delovni akciji sodeluje 53 brigadirjev iz 19 društev iz vse Slovenije
LJUBLJANA – Na planinski mladinski delovni akciji Bavšica 80, ki jo je že drugo leto pripravila mladinska komisija pri PZS, sodeluje triinpetdeset brigadirjev – planincev iz devetnajstih planinskih društev Slovenije. Čeprav jih pri delu ovira slabo vreme, presegajo brigadirske norme in bodo dokončali vse, kar so si zastavili.
Vedno večji pomen vzgoje in izobraževanja mladih planincev in dotrajana Šlajmerjeva vila v Vratih, kjer so doslej pripravljali izobraževalne tečaje, sta narekovala PZS, da v odmaknjeni Bavšici uredi vzgojno izobraževalni center. Ker bo center v prvi vrsti namenjen vzgoji mladinskih vodnikov, mentorjev planinskih skupin, taborom pionirjev-planincev in podobnim akcijam mladinske komisije PZS, so prav mladi najbolj poprijeli za delo. Že lani so s štirinajstdnevno delovno akcijo center uredili tako, da je sprejel prve tečajnike, z letošnjo akcijo pa bodo opravili še vsa potrebna dela, da bo tabor tudi estetsko vgrajen v skoraj povsem zapuščeno dolino v zgornjem porečju Soče in se bo skladal z okoljem. Brigadirji-planinci pa tudi markirajo in nadaljujejo planinske poti na okoliške vrhove.
Mladih brigadirjev v Bavšici so veseli tudi redki prebivalci te doline, ki se še borijo za obstoj v izumirajoči krajini. Veseli so, ker jim brigadirji popravljajo cesto iz Kluž v dolino, v prostem času pomagajo pri kmečkih opravilih, v zameno pa jim nudijo izredno gostoljubje, hrano, mleko in pomagajo, kolikor je v njihovih močeh. V akciji mladih vidijo upanje, da Bavšica le ne bo izumrla, kot toliko visokogorskih območij. Po njihovi zaslugi je pred dvema letoma posvetila v dolini električna luč, cesta bo urejena, vse to pa življenje tod precej olajšuje.
Povprečna starost udeležencev je 18 let, najmlajši jih ima šest, najstarejši pa devetindvajset. V štirinajstih dneh bodo opravili približno štiri tisoč delovnih ur in s tem zapustili za seboj veliko delo, kajti Bavšica bo že v naslednjem tednu znova zaživela, ko bodo v vzgojnem centru nabirali znanje in izkušnje bodoči mladinski planinski vodniki.
Pri mladinski komisiji PZS pa že razmišljajo o prihodnjih mladinskih delovnih akcijah ter o stalni planinski brigadi.
MIŠA FELLE
Na Marmolado, Piz Boe in Cattinaccio
LJUBLJANA – Komisija za stike s tujino PZS prireja od 19. do 22. t. m. izlet v italijanske Dolomite. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto ob 4,30. Prvi dan je na programu vožnja do prelaza Pordoi (2.242 m), odkoder se bo mogoče z žičnico popeljati na Sasso Pordoi (2.952 m), od tod pa je le še malo (lahka tura) do vrha Piz Boe (3.152 m). Potem pa skozi Canazei do jezera Fedaia (2.044 m) pod Marmolado.
V nedeljo so na programu trije izleti: vzpon na Punta Penia (3.342 m) oziroma Punta Rocca (3.259 m)-oba sta vrhova Marmolade ali pa ob jezeru in na Passo Pordoi. V ponedeljek bodo udeleženci odšli z avtobusom na Vigo di Fassa in z žičnico na Ciampedie, odkoder sta možni dve turi: okoli Cattinaccia (Rosengartna) ali do vznožja stolpov Vajolet. Zadnji dan pa bo na vrsti še turističen del izleta: Trento – Gardsko jezero – Sirmione in po avtocesti nazaj v Ljubljano. Podrobnosti posreduje pisarna PZS (tel. 312-553).
Z Novogoričani na Durmitor
NOVA GORICA – Planinsko društvo Nova Gorica pripravlja planinski izlet po Durmitorju, ki bo od 16. do 24. avgusta, torej v času, ko bo v Črni gori tudi šesto srečanje planincev balkanskih držav. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Delpinovi 24 vsak torek in četrtek med 15. in 18. uro, toda le do 24. t. m. Ob prijavi je potrebno vplačati tudi akontacijo 500 din.
