Glas, 1. julij 1980
Športniki Maribora letos praznujejo 60-letnico svojega dela. Že pred vojno je tu uspešno deloval prvi Slovenski športni klub Maribor, kot protiutež nemškutarskemu Rapidu. Po vojni je bilo ustanovljeno Mariborsko športno društvo Branik, ki je danes ena najkvalitetnejših športnih organizacij v Jugoslaviji. Pokroviteljstvo nad pomembnim jubilejem je prevzel član predsedstva ZK Jugoslavije Stane Dolanc. Ob proslavi bo na Ribniški koči na Pohorju odkrit spomenik enemu največjih športnikov predvojne Jugoslavije Miranu Cizlju, gorenjskemu partizanu, ki je padel sredi januarja 1944 kot operativni oficir 3. kranjske čete v Sp. Vetrnem nad Križami.
Miran Cizelj je bil izreden športnik. Rojen je bil l. 1915, v Mariboru je končal klasično gimnazijo. Pred vojno je bil tik pred diplomo na fizkulturni šoli v Beogradu. Bil je eden najobetavnejših alpinistov, preplezal je mnoge vrhunske smeri v Julijcih, bil je državni prvak v smuku in skokih v vodo, član reprezentance v odbojki, odličen telovadec, nogometaš in atlet — skratka športnik, ki mu ni bilo enakega! V začetku novembra 1943 je vstopil v 3. kranjsko četo pod Storžičem. Ker je bil rezervni podporočnik in ker se je izkazal v borbi, ga je štab Gorenjskega odreda postavil za operativnega oficirja. Skupaj s komandirjem Matijem Suhodolnikom – Lukom, sta uspešno vodila akcije 3. kranjske čete. V visokem snegu in mrazu je četa v zasedi na sedlu na Poljani čakala Nemce. Miran se je v zasedi prehladil. Že zvečer je tožil, da ga boli glava, in da se ga prijemlje gripa. Drugi dan je obležal, imel je visoko vročino. Odnesli so ga v vas Sp. Vetrno nad Križami pri Tržiču. Gospodinja jih je prijazno sprejela . »Postlala mu bom v skriti kamrici, kuhala mu bom vroče čaje z žganjem. Ne skrbite, čez nekaj dni bo zopet zdrav, med vami!« Žal, se njene besede niso izpolnile. Podel izdajalec, ki je zvedel, da se v hiši pod gozdom skriva onemogel partizan, je novico javil policiji v Križah. Že naslednjega dne okoli poldneva je gospodar Matjažek, ki je pred hišo sekal drva, opazil Nemce, zbežal je v gozd. Krogle ga niso zadele. Nemci so obkolili hišo. »Kje imate skritega bandita?« so ostro prijeli gospodinjo. Ko je Miran videl, da je obkoljen se je zvalil s postelje in se z zadnjimi močmi, po trebuhu splazil v skrit prostor. Padel je strel, en sam strel. Ker ni bilo izhoda, si je Miran izbral smrt sam … Prebiti se ni mogel, bil je preslaboten. Lahko bi streljal, ubil enega, dva Nemca, ali pa z ročno bombo ubil sebe in nekaj Nemcev. S tem pa bi uničil hišo in gospodinjo, ki ga je bolnega sprejela z odprtimi rokami. Ne, Miran je še v zadnjih trenutkih svojega življenja ščitil in branil sočloveka, prijatelja, tako kot je to delal vse življenje.
Svojemu nepozabljenemu tovarišu in borcu so v Sp. Veternem na hiši, v kateri je padel, odkrili spominsko obeležje. Vsako leto se športniki – smučarji iz TVD Partizana Križe ob praznikih poklonijo svojemu velikemu vrstniku in ploščo zasujejo s cvetjem. Na spominski plošči v Sp. Veternem so Kajuhovi stihi:
Le nikar ne jočite za nami,
saj lepše nam bo pasti,
če z rokami sklenjenimi v pest
žalujete za nami!
Ob Savi Dolinki, kjer vršaci Julijcev mogočno vzkipe v nebo, so planinci, pod Martuljkovo skupino, na Peči, postavili pomnik – bronasto poprsje alpinistu, športniku, partizanu — Miranu Cizlju. V tej planinski idili, pod biseri Julijcev, kjer se razteza venec Martuljkove skupine, kjer se ob Kukovi špici, Široki peči, Oltarju, ob Poncah, Frdamanih policah bohotno vzpenja v nebo mogočni Špik, tu je spomenik velikemu gorniku — partizanu … Tu je pomnik Miranu Cizlju, ki bo skupaj s spominskim obeležjem v Sp. Vetrnem in spomenikom na Ribniškem Pohorju spominjal mlada pokolenja na velikega športnika, nepozabnega tovariša, borca in velikega ljubitelja planin in patriota.
