Nova smer v Nad Šitom glavi
Robi Černilogar in Slavko Svetičič (oba člana AO Idrija) sta 22. junija v severni steni Nad Šitom glavi preplezala zelo lepo novo smer, ki poteka desno od smeri Yassa. Imenovala sta jo Visoki pritisk, ocenila pa VI, A2 e, 300 m. Plezala sta 7 ur. Morala sta zavrtati en svedrovec, prehod prek tanke poči v rumenem, spodnjem delu stene pa omogočajo specialčki. Svetičič je dva dni zatem plesal v doslej še nepreplezani zahodni steni Zgornjega Skednja v kaninskem pogorju. Splezal je štiri nove smeri: Levi bok (IV+, III, 140 m), Panorama (VI-, IV, 150 m), Zahodna smer (IV, III, 150 m) in Ranjena smer (VI, AO, V+, IV, 120 m).
40 let Čopovega stebra
Vzpon prek Centralnega stebra v severni steni Triglava, ki ga je Joža Čop opravil v dneh od 26. do 30. junija 1945 v navezi s Pavlo Jesihovo, je prav gotovo med najpomembnejšimi merniki v zgodovini našega alpinizma, najmanj med tistimi, na katere se velja spomniti vsaj ob obletnicah.
V Steber je šel Joža menda samo, da bi se razgledal, da bi od blizu videl, kako bi se ga dalo preplezati. Pa ga je potem, ko je bilo treba, kljub spoštljivim letom (27. marca tistega leta jih je dopolnil 52) preplezal brez posebnih tehničnih težav in s tem rešil največji problem Stene v tistem času. Kljub netreniranosti, ki ji je botrovala štiriletna vojna vihra, je vedel, do kod sme.
V Novem vrhu
Mitja Lo Duca je z Metodom Fonom 22. junija v južni steni Novega vrha prosto ponovil Zajedo planik (VI+7 VI, 150 m) Skupaj z Markom Fagonom (vsi Soški AO) pa je v Ospu preplezal še Italijansko smer.
Sam v Storžiču
Andrej Štremfelj (AO Kranj) je predzadnjo soboto v juniju plezal v zahodni steni Storžiča. Ponovil je desno smer (VI-V), Lojzkovo smer (IV-V7, Mirovo smer (V+) in Direktno smer (prosto, VI-, V, IV). Potrdil je, da so opisi v novem vodniku dobri.
Spet ena nova v Ospu
Kljub temu, da je ta majhna stena na Primorskem že čisto preprežena s smermi in da se naveze pri ponavljanju le teh že skoraj zapletajo med seboj, kaže, da nekaterim še vedno zmanjka idej. Franc Langerholc (AO Škofja Loka) je 21. junija preplezal Kačjega pastirja (2 raztežaja, IV-V, A2), ki poteka desno od Metuljčka, y stenici desno od glavne stene nad parkiriščem
Rumena zajeda – 1.SFF
Andrej Kmet (AO Trbovlje) je 25. junija v JV steni Kogla opravila 1. solo prosto ponovitev Rumene zajede. Iz votline na koncu drugega raztežaja je plezal naravnost čez previs in ne levo čez plošče, kot je original. Previs je ocenil VII. Tukaj sta plezala leta 1981 že Janez Marinčič in Janez Sabolek, ko sta opravila 2.PP. Izognila sta se tudi spodnji strehi, levo skozi previsen kamin. Takrat sta celoten vzpon ocenila VI-!
Odšli so na Norveško
Šest članov AO Novo mesto je 15. junija odšlo na Norveško. Njihov cilj je Lofotsko otočje, in sicer otok Moskenes ali pa Trolfjord. Vodja odprave je Stane Horvat, člani pa Danilo Flis, Arno Koštomaj, Roman Mihalič, Janez Ribič in Joka Tucič. Kljub temu, da so imeli pred odhodom veliko dela z zbiranjem denarja in z delovnimi akcijami, pa so tudi našli čas za vzpone. Konec maja sta Danilo Flis in Roman Mihelič plezala Zupanova smer v Koglu. Prvi junijski vikend pa so spet bili v tej steni. Roman Mihalič in Romana Tomšič sta ponovila Šolar-Zajc in Kamniško, Janez Ribič in Alno Koštoamaj pa Šolar-Zajc.
Klini so pripravljeni
AO Jesenice obveščajo, da je enotna cena klinov (Jeseničani) 400 din. Sporočili so tudi, da so vsi klini, ki bi se pojavili na tržišču po drugi ceni, ukradeni v eni od faz proizvodnje in se ne ve za njihove mehanske lastnosti, zato so ti klini lahko tudi nevarni. Informacije o nakupu vsak četrtek od 19. do 20. uri tel. (064) 81-291.
Masiv Mont Blanca – zimski vzponi 1985
Eric Escoffier in Daniel Lacroh sta v januarju preplezala Fil a Plomb (600 m, V) v severni steni Rognon du Plan, Smer sta prva splezala julija 1984 Syilviane Ta vernier in Dominique Radigue. V februarju sta Escoffier in Lacroix ponovila tudi Slovensko smer v severni steni Grandes Jorasses-Pointe Marguerite (1100 m, V+, 13 ur). Prav tako v februarju je Jean Marc Boivin opravil 1. solo vzpon po smeri Bettembourg-Thivierge v severni steni Aiguille Verte, po Whymperjevem ozebniku pa se je spustil s smučmi, Patrick Gabbarou in Francos Masigny sta opravila 2. p (prvo zimsko) Orassijevega Hyper-koluarja v južni steni Grandes Jorasses.
Fil a Plomb (Ragnon du Plan) je mesec po 1. zimski ponovitvi soliral Bruno Cormier. Naslednji dan (22. februarja) sta Cormier in Radique opravila prvi vzpon po žlebu na severni strani Col de Requin (600 m, V+, 7 ur).
Dva dni zatem je Benoit Grison kot prvi pozimi sam ponovil smer Gabbarou-Marsigny v steni Brouillard v Mont Blancu, vrh je dosegel še isti dan. To smer sta dan zatem preplezala tudi Lacroix in Escoffier, ki sta naslednji dan kot prva pozimi (drugi vzpon na sploh) preplezala v isti steni smer Hyper-Goulotte (600 m, VI), smer, ki jo je prvi splezal Benoit Grison in jo imajo za eno najtežjih na tem področju.
26. februarja je Jean Marc Boivin presmučal Koluar Y v južni steni Aiguille Verte (nekaj odsekov 60°).
Od 9. do 14. marca je Renato Casarotto opravil 1. zimski solo vzpon po Gervasuttijevi smeri v vzhodni steni Grandes Jorasses. Enkrat je bivakiral pred vzponom, štirikrat med plezanjem in enkrat 50 m pod vrhom med sestopom.
Tudi smer Ghilini-Peyroulet-Charlet v Pointes of Pre du Bar (500 m, V+) je doživela 1. zimsko ponovitev. Opravila sta jo Roger Baxter-Jones in Thierry Renault 11. marca. Dva dni zatem je Renault prvi pozimi sam splezal smer Rouse- Burgess-Humble (Petit Viking v Pointe Domino), 500 m, V.
V severni steni Aig. Verte sta 14. marca Pascal Camison in Alain Ghersen splezala novo smer, ki poteka med Gabbarouevo in Contaminovo smerjo. Smer poteka po mešanem terenu (led, skala) in bo poleti najbrž prenevarna za ponavljanje.
20. marca je Renault splezal (1. solo vzpon) L’Envers Barbare (500 m), žleb med severno steno Pain de Sucre in L’Arete Ryan v Aiguille du Plan. Vzpon vsebuje veliko delikatnega plezanja v ledu in skali (nekaj mest tudi 90°)
V izbruhu lednega plezanja med 17. in 19. januarjem sta Thierry Renault in Mike Scott preplezala 14 zaledenelih slapov med 20 in 100 m nad Plateaux d´Assy, ki leži med Chamonixom in Le Fayetorn.
Eiger – 3. SZP
Christopher Profit je 1. marca v enem dnevu opravil 5. zimsko solo ponovitev Klasične smeri iz leta 1938 v severni steni Eigerja. Ta osrednji dogodek so spremljale kamere pod steno in v helikopterju. Prejšnja zimska solo vzpona sta trajala 8 (Hasegawa) in 6 dni (Ghiraidini). Štiri dni prej je Profit v 10 urah splezal Peutereyski greben v Mont Blancu, kljub slabemu vremenu popoldan. Tako je nadaljeval izredno serijo solo vzponov, ki jo je začel z Ameriško direktno smerjo v Druju (3 ure in pol) leta 1979 in poplavo zimskih in poletnih vzponov v naslednjih letih.
Profit je, kakorkoli že, preživel veliko časa v teh smereh v jesenskem času, ko jih je »opremljal« za svoje kasnejše podvige, Kot kaže, so ta dejanja zbudila nekakšno negodovanje med njegovimi sodobniki, ki imajo takšno taktiko za korak nazaj v razvoju alpinizma.
Poletna sezona v Pakistanu 1936
Pakistanska vlada je objavila seznam ekspedicij, ki so dobile dovoljenja do 1. januarja letos za plezanje v Pakistanu naslednje leto.
Vsega skupaj 55 odprav iz 15 držav načrtuje obisk Pakistana. Japonska ima 13 odprav, Italija in Francija po 7, ZDA in Švica po 5, Poljska ima 4, Anglija in Španija po 3 odprave. Dve odpravi bosta vodili ženski, 6 odprav pa ima v načrtu po dva vrhova, Med cilji seveda prevladujejo osemtisočaki. Med 61 dovoljenji jih je kar 39 (64%) za vrhove nad 8000 m. Največje zanimanje je za enega od najlažjih osemtiočakov, Gašerbrum II (8035 m, 11 odprav), sledijo mu Nanga Parbat (8125 m, 10 odprav), Gašerbrum I (8068 m, 7 odprav), Broad Peak (8047 m, 6 odprav) in K2 (8611 m, 5 od: prav). Nekaj je precej velikih odprav, »komercialnih« bi lahko rekli. Michel Vincent bo vodil 25-člansko odpravo na Gašerbrum II, Štefan Woerner pa 20-člansko na Nanga Parbat. Vsega skupaj okoli 500 alpinistov ima namen obiskati gore v Pakistanu. 12 odprav ima manj kot 5 članov, 32 manj kot 10 članov. 4 odprave pa imajo 20 ali več članov.
V letu 1981 je v Pakistanu plezalo le 33 ekspedicij. Leta 1982 je število naraslo na 43, medtem ko je leta 1984 bilo že 59 odprav. Ti podatki kažejo, da je v zadnjih 3 letih porast števila odprav kar 79-odstoten.
Ministrstvo za kulturo in turizem pravi: »Moramo si odločno prizadevati, da obdržimo sedanjo tendenco ali celo nadaljnji porast.«
Nove takse za vrhove
Nepalsko ministrstvo za turizem je aprila letos napovedalo 10% povečanje taks za vrhove, ki bodo veljale že za pomonsunsko obdobje letošnjega leta. Nove takse so: Everest 55000 rupij (1 USA kar je približno 19 rupij), ostali vrhovi nad 8000 m stanejo 44000 rupij, vrhovi med 7501 m in 8000 m so 33000 rupij, vrhovi med 6601 m in 7500 m so 22000 rupij, za vrhove do 6600 m pa bo treba plačati 11000 rupij.
Spomladi letos je bilo manj odprav kot v zadnjih petih letih. Od približno 45 ekspedicij, ki so dobile dovoljenje, jih je le polovica tudi zares prišla v Nepal. Manjše število odprav je povzročilo resne težave tistim, ki so se doslej preživljali od tega.
Tomo Česen
Popoln pregled alpinistične dejavnosti na Koroškem
Vrsta podatkov in veliko zanimivega branja, ki ni samo kronologija – Odlomki literarnih stvaritev nekaterih alpinistov
Na Koroškem so pripravili zajetno delo, ki podrobno razčlenjuje razvoj alpinistične dejavnosti na tem majhnem severnem koncu Slovenije, stisnjenem v doline med Raduho, Peco in Uršljo goro.
V uvodnem zapisu »O namenu raziskovalne naloge« najdemo poglavitne informacije o tem zahtevnem projektu, ki ga je pred tremi leti prevzel AO Ravne. Tu preberemo, da zob časa neusmiljeno grize nekdaj znane podatke, a ker med koroškimi alpinisti ni bila nikoli preveč razširjena navada, da bi si vzpone in gorniška dogajanja zapisovali, so sklenili proces pozabljanja vsaj malo ustaviti. Tako so zapisali, kaj se je v preteklih 50 letih dogajalo v koroških alpinističnih odsekih.
Zadali so si res težavno delo, katere rezultat je (v presenetljivo hitrem času) pred nami. In ta rezultat je pravzaprav naslednje presenečenje. Koliko podatkov in nasploh zanimivega branja, ki še zdaleč ni samo kronologija, je zbranih in predstavljenih na enem mestu. V časovnem pregledu za vsako leto je prikazana dejavnost odsekov: sestava članstva, število vzponov, vzgojna dejavnost, opis taborov in tečajev, pomembnejši vzponi doma in večina vzponov v tujih gorah. Skozi vso knjigo sledimo odlomkom iz literarnih stvaritev posameznih alpinistov, kar bistveno izboljša vtis ob branju. Občasno, za primerjavo, je zapisano še finančno stanje. Osnovni namen, kakor lahko preberemo na koncu uvodnega zapisa raziskovalne naloge, torej ohranitev alpinističnih dogodkov koroških alpinistov je nedvomno dosežen. Postavlja pa se vprašanje – kako naprej? Vemo, da se je ta raziskovalna naloga končala z letom 1980. Mladi alpinisti prihajajo, novih dejanj je vse več. Bodo koroški alpinisti imeli dovolj volje in moči vse te podatke zapisovati in čez leta predstaviti v novi knjižni ediciji? Sodeč po delu »Alpinizem na Koroškem 1937-80« to ne bi smel biti nikakršen problem.
In za konec. Bilo bi prav, če bi na takšen način poskrbeli za svojo zgodovino tudi v drugih alpinističnih okoljih.
OD TOD IN TAM
Vodništvo kot poklic
V Bosni in Hercegovini je bilo v času ZOI veliko govora o možnostih planinskega turizma. Med tistimi, ki jim ni vseeno, če bi šlo vse v pozabo, je tudi sedanji načelnik KA Slobodan Žalica. Da bi pospešil razpravo je RK za blagovni promet in turizem v Sarajevu poslal predlog, da bi naziv »gorski vodnik« vključili tudi v nomenklaturo profesionalnih poklicev. V sklepu navaja, da bi bil tudi sam zainteresiran za ustanovitev nekakšne »mini« turistične agencije, saj je prepričan, da bi se trud kmalu obrestoval.
5. festival alpinističnega filma
Organizatorji »Festivala horolezeckyh filmov« (naslov: CAASS 54957 Teplice nad Metuji, ČSSR), ki bo letos že petič, pozivajo vse, ki bi želeli sodelovati s svojimi deli (super 8,16 in 35 mm filmi), da se prijavijo najkasneje do 25. avgusta. Festival bo od 4. do 8. septembra letos, s srečanji in plezanjem v peščenjaku Adršpacha.
Veter in mraz
Odprava 11 alpinistov, ki je letos spomladi poskušala opraviti prvenstveni vzpon na Mount Everest po SV grebenu, ni bila uspešna. Bil je prehud mraz (do -35°C) in veter, ki je dosegel hitrost 170 km/h. Ena od navez se je povzpela že do višine 8380 m, potem pa jo je zavrnil orkanski veter. Nekoliko pod tem metom so našli vrv, ki je ostala od Bordmana in Taskerja, ki sta se tod ponesrečila leta 1982.
Avstrijci in Španci
Avstrijska odprava je opravila kar tri vzpone na Pumori (7161 m). 21. aprila je uspelo trojki, dva dni kasneje dvojki in enemu izmed šerp, 26. pa se vodji Arturju Heidu in šerpi Angu Lapki. Vsi so imeli za izhodišče tabor II na višini 6100 m. Nedolgo za njimi (9. maja) so bili na vrhu Pumorija še trije Španci iz Barcelone. Povzpeli so se po JV vesinah, za vzpon pa so potrebovali le 14 ur (med sestopom so bivakirali).
Manj odprav
V letošnji predmonsunski sezoni je plezalo v nepalski Himalaji le 25 odprav, čeprav so izdali vsaj 30 dovoljenj (lani je bilo odprav kar 45). Med dosežki na poseben način izstopa norveški: trije vzponi na Mount Everest s 17 udeleženci (in še nekaj drugih rekordov). Sezona pa je bila tudi tragična, terjala je sedem življenj.
Strokovno ledeniško izpopolnjevanje
Le do 1. julija je še rok za prijave MV, PV in mentorjev na izpopolnjevanje, ki bo letos v Visokih Turah v Avstriji od 1. do 4. avgusta in ga skupaj organizirata MK in KVIZ PZS. Udeleženci se bodo izpopolnjevali na pobočjih Ankogla (3246 m) in Hochahnspitze (3360 m), prenočevali pa naj bi v Hannoverski in Osnabruški koči. Udeleženci morajo imeti popolno zimsko planinsko opremo, planinsko izkaznico, ledeniška očala, dereze, 2 pomožni vrvici, 2 vponki, zaščitno kremo in potrebno hrano. Odhod avtobusa bo 1. avgusta ob 9. uri izpred PZS, povratek pa 4. avgusta v poznih popoldanskih urah. Tja grede se bodo tečajniki ustavili v Celovcu. Dinarski stroški znašajo 5.000 din.
Franci Savenc
Razstava v Škofji Loki
Loški muzej – galerija Škofja Loka in Planinska zveza Slovenije sta v ponedeljek slovesno odprla razstavo planinske literature v počastitev 90-letnice izhajanja Planinskega vestnika. Poleg tega bo v galeriji še razstava loških slikarjev z gosti na temo gorska krajina. Razstava bo odprta do 18. julija. Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali tudi zbirke Loškega muzeja, ki so ob torkih, sredah, četrtkih in nedeljah odprte od 9. do 14. ure, ob petkih in sobotah pa od 9. do 13. ure in 14. do 18. ure.
Tabor v Gospiču
PDŽ Ljubljana obvešča vse, ki so se prijavili na XXV. Tabor planincev — železničarjev Jugoslavije, ki bo letos v Gospiču, da je skupni odhod z vlakom št. 261 4. julija ob 3.45 zjutraj.
Vse, ki so se prijavili za izlet na Olimp, pa pozivajo, da prinesejo svoje potne liste v pisarno društva, Trg OF 3, med 15. in 18. julijem. Preostanek zneska za dokončno plačilo izleta je treba poravnati v času od 30. julija do 2. avgusta. Še vedno pa je čas za prijavo na izlet po Makedoniji, ki bo od 17. do 24. avgusta. Prijave in vplačila bodo sprejemali do 2. avgusta. Izlet bo stal 16.500 din, vse informacije pa posredujejo v pisarni PD Železničar vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure.
V gorah Bolivije, Čila in Penija
Pred nekaj več kot mesecem dni je s hrvaškimi planinci v Limo odpotovala tudi skupina, ki so jo organizirali v okviru PZS. Janez Pretnar, član PD Radovljica, ki je vodil šest udeležencev iz Bleda, Kranja, Ljubljane in Osijeka, je z obiskom Peruja, Bolivije in Čila zelo zadovoljen. Čeprav so imeli težave z mrazom (po 20 letih je v tem času La Paz pobelil sneg), so si razen gora ogledali še marsikaj zanimivega: arheološki spomenik Marca Huasi, pa gejzire Titio v Čilu itd.
Sestrica se je 2. junija povzpela na Charquini (5394 m) nad prelazom Zongo, tri dni kasneje pa sta bila Pretnar in Milan Rajšič iz Osijeka še na Huayna Potosi (6094 m). Za vzpon in sestop z istega izhodišča sta potrebovala dva dni (bivak na Campamiento Argentino, 5500 m), spremljal pa ju je Bolivijec Juan Carlos Andia.
Potem so se ustavili v čilenski oazi sredi Atacame, mestecu Calama, kjer je tudi veliko naših rojakov. Iz tabora (4500 m), ki so si ga uredili ob inkovskem mestu, so se 12. junija povzpeli na zanimiv vulkan Licancabur (5970 m) Janez Kersnik, Milan Peternel in Pretnar. Le v Peruju so zaman poskušali. Vzpon na Coropuno (6420 m) so zaradi novega snega in utrujenosti morali prekiniti na višini 5700 m.
Iz Čila so prinesli tudi veliko doslej neznane literature, različnih informacij in naslovov, tako da bodo prihodnji obiski v mnogočem olajšani.
Letošnji dan planincev
Osrednje srečanje slovenskih planincev, popularneje imenovano kar dan planincev, je PZS letos zaupala PD Zreče, ki je sklenilo osrednjo slovesnost izvesti na 1517 m visoki Rogli. Letošnji dan planincev bo 8. septembra, pokrovitelji pa bodo DO Unior Zreče, Konus, Mera, Comet in Kostroj. Poleg slavnostnega dela s programom pripravljajo organizatorji tudi družabne igre, tekmovanje gozdnih delavcev, ročno kovanje, tek v vrečah, vlečenje vrvi, metanje kamna in podobno.
Tudi Koprčani na Olimp
OPD Koper organizira v času od 8. do 18. avgusta planinski izlet na Olimp. Obiskali bodo tudi Meteore, pri nas pa še Djeravico, Komove in Dinaro. Poleg planinskih vzponov pripravljajo tudi obisk Prespanskega in Ohridskega jezera, ogled Prizrena, Dečanov, Peči. Mostarja, Knina in Drvarja. Cena posebnega avtobusa je 12.000din. Prijave, plačilo akontacije in ostale informacije je moč urediti v pisarni PD v Kopru, Čevljarska 1/III. vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro (tel. (066) 21-237).
ID
