Novi plezalni vzponi
Vse več prvenstvenih – Francoska direttissima v Zahodni Cini
Po ponovitvah najtežjih plezalnih smeri že v začetku letošnje sezone, so se slovenski plezalci lotili tudi še nerešenih problemov v domačih gorah. Doslej so preplezali že sedem prvenstvenih smeri, iz dveh novih pa so se morali začasno umakniti. Tem uspehom v domačih gorah so zadnjo nedeljo dodali še nov uspeh direttissimo v masivu Treh Cin, ki spada prav gotovo med najtežje vzpone v italijanskih Dolomitih.
300 m TAKEGA PREVISA je v francoski direttissimi v Zahodni Cini. Na sliki: Ante Mahkota.
Foto: Peter Ščetinin
Ko je češka naveza Rada-Kaplan 29. in 30. julija 1964 kot prva preplezala SV raz Špika, je bilo med našimi plezalci mnogokrat slišati vprašanje, kako da kljub mnogim poskusom to ni uspelo že prej našim alpinistom. Sedaj, po prvi ponovitvi, ki sta jo 19. VI. izvedla Ščetinin in Mahkota, je jasno, da je bil to za nas dober nauk za prihodnost. Težavnost smeri ne presega težav prvih dveh vrvnih dolžin, ki so jih naši plezalci pred tem že preplezali; uspehu češke naveze je botrovala le večja odločnost. V tolažbo nam seveda ostane izredno kratek čas ponavljalcev (8 ur), čeprav zaradi pomanjkanja klinov prvopristopnikov, v steni praktično nista našla že zabitih klinov.
Le pet dni za tem uspehom je Peter Ščetinin skupaj z ženo Barbko preplezal novo smer v steni Vežice (nad Petkovimi njivami v Kamniških Alpah). 300 m visoko smer, ki sta jo izpeljala prek monolitne stene, sta imenovala Akademska, ocenila pa s VI in mestoma celo VI +. Plezala sta 11 ur. Po dnevu počitka, ki sta ga porablja za sušenje obleke in opreme, ker ju je na vrhu ujela nevihta, sta ponovila še Raz Dedca, ki spada še vedno med naše najtežje smeri.
V istem času so bili izredno marljivi tudi jeseniški alpinisti. Najprej so Bernard, Butinar, Krušič, Oman in Robič preplezali S steber Velike Martuljkove Ponce, nedeljo za tem pa sta Oman in Bernard v isti steni izvedla še drugi prvenstveni vzpon.
Tudi smer Aschenbrenner v Travniku je bila v teh dneh večkrat preplezana.
Peternelova smer v Triglavu je v zadnjih dveh nedeljah prav tako doživela kar dve ponovitvi. 26. junija sta jo preplezala Štupnik in Belak, nedeljo za tem pa še Gričar in Kalar, ki pa sta bila prisiljena v steni bivakirati, ker sta naslednji dan izplezala prek Čopovega stebra. Novo tretjo letošnjo ponovitev so ljubljanski alpinisti zabeležili tudi v Čopovem stebru. Plezala sta ga Mitja Košir in Peter Novljan. Istega dne (26. junija) je naveza Rupar-Šteblaj preplezala Schinkovo smer v Frdamanih policah.
Še najbolj uspešna je bila zadnja nedelja. Razen že omenjenih vzponov in dveh prvenstvenih poskusov v steni Šit nad Tamarjem, so bili naši alpinisti spet uspešni tudi v italijanskih Dolomitih. Ščetinin in Mahkota sta skrajno težki ponovitvi smeri Carlesse-Sandri v Civeti (21. in 22. V.) dodala to pot še težjo francosko direttissimo v Zahodni Cini. Prvotno sta bila namenjena sicer v švicarsko v isti steni, ki ima težave nekoliko krajše, ker pa sta se v njej prav tedaj mudili nemška in italijanska naveza (ekipa pod vodstvom znanega alpinista Brandla, ki snema v njej alpinističen film), sta se na hitro odločila za nekoliko bolj levo smer, ki datira iz istega leta (1959), pelje pa direktno na vrh in je tudi temu primerno težja.
V steno sta vstopila 3. VII. in bivakirala po izredno težavni prečnici. Naslednjega dne sta okoli 16. ure izplezala na vrh po Demuth razu, potem ko sta premagala vsa ključna mesta. Za to smer so značilne konstantne težave v vsem spodnjem delu, še posebno pa previsnost, ki takoj po začetku prežene vsako misel na vrnitev. Plezalca sta se med plezanjem pomaknila za več kot 30 m od navpičnice. Med tem je naveza Barbka Lipovšek-Ščetinin in Jošt Razinger opravila še vzpon po Demuth razu (V-VI) v Zahodni Cini.
Odprte meje s sosednjimi alpskimi državami, predvsem pa bližina lednih sten Grossglocknerja ter vertikal Dolomitov daje slutiti, da bodo posegi naših alpinistov tja vse bolj pogosti. S tem bo dana najlepša možnost primerjave dosežkov v domačih stenah s tujimi. Da pa pri tem ne bodo pozabljeni tudi naši domači problemi, smo lahko prepričani že po tem, kako posamezne naveze ogledujejo najbolj znane, toda se nerešene probleme Julijskih, pa tudi Kamniških Alp.
FRANCI SAVENC
