Kaj žene in poganja plezalke in plezalce znova in znova ali kar zaporedoma v stene? Izzivi! Brez tega tudi pri alpinizmu ne gre. Kate Kelleghan in Laura Pineau sta prav pred kratkim postali prvi ženski, ki sta opravili Yosemite Triple Crown. V manj kot 24 urah sta splezali stene El Capitana, Mount Watkinsa in Half Doma. Obširna razlaga o vzponu in kako sta se simpatični plezalki sploh povezali, je na climbing …
Pol stoletja
Če smo že pri vztrajnosti, je prav, da se spomnimo na nosilca generacije, na alpinista, nenadomestljivega gorskega reševalca in gorskega vodnika Joža Čopa. 28. junija bo minilo 50 let od njegove smrti.
Pred desetimi leti nam je alpinist Mitja Košir ob debati zastavil še vprašanje: »Tone Svetina je bil alpinist, vendar s tragično izkušnjo. Njegov soplezalec Ivan Bučer, tudi sam pisatelj, se je, ko sta plezala Slovensko smer v Triglavski steni, smrtno ponesrečil (Bučerjeva grapa!). Od tod njegov prizadeto oseben odnos do vsakršnega tveganja. Po mojem mnenju v romanu Stena Jug pooseblja tveganje v iskanju življenjskega smisla, Čop pa trdno na zemlji stoječo življenjsko realnost. Sta se, kot piše Svetina, veliko pogovarjala o duhovnih smotrih alpinizma, kdo ve?«
Ker prav danes (23. junija) beležimo tudi rojstni dan Aleša Kunaverja, je v arhivu tudi že njegova spremna beseda o Steni.
»Ne razumem te, Sloki.«
»Tega ti ne boš razumel nikoli. Smrt opredeli človeka dokončno, potem se z njim okoristijo drugi, če se le da. Največ pa jih utone v pozabo, kot bi vrgel zrnce peska v ocean…«
v Čopovem stebru.
Foto: Cveto Kemperle
Ker ob pregledovanju obstoječe literature ugotavljamo, da je tudi zasebno življenje Čopovega Joža z romanom Stena prikazano, pa ne moremo mimo opredelitve pomena tega Svetinovega dela. Miran Hladnik je pregledal med diplomskimi nalogami, ki so na ogled na ljubljanski slovenistiki in v knjižnici našel dipl. nalogo Lucije Sodja: Razsežnosti tematike alpinizma v Svetinovi Steni. Mogoče je kaj o steni tudi v drugih zadetkih za Toneta Svetino https://slov.si/iskalniki/diplomske/: Negativni junaki v Svetinovih delih Tone Svetina: Karel Mauser (dva pogleda na NOB), Slovenski športni roman Klement Jug v slovenski literaturi. Romana žal, ni nihče vzel v obdelavo za geslo na Wikipediji, kjer bi moral zajeti vse ocene in študije o romanu.
O Čopu in njegovi (tudi vedno in zdaj, še posebno aktualni pacifistični) drži je treba pisati, ker legenda, ki o(b)staja, mora živeti. Morda se preveč poudarja Pot? Morda pa kdo odgovori Mitju in nam …
Prvenstvene smeri
Gospodarja tišine
Nad Robanovim kotom je še ena zares lepa smer! V Križevniku Gospodarja tišine 6c+ (6b+ obv.), 440 m. V treh obiskih v letu 2024 sta jo preplezala in opremila Marko Volk in Andrej Grmovšek, letos sta dodala še prost vzpon. Gre za opremljeno, moderno smer, sidrišča s svedrovci so pripravljena za spust z 2x 60 m vrvjo, v raztežajih so svedrovci in klini predvsem tam, kjer premično varovanje ni možno oziroma ni zanesljivo. Obvezen je set metuljev in zatičev, kladivo in klini pa naj ostanejo doma! Kljub temu da so plezalne ocene dokaj »prijazne,« pa so razdalje med varovali »alpske,« ponekod tudi več kot 5 m RS3. Smer je zelo raznolika, deloma sledi logičnim razčlembam (kotom počem celo off width in kamin se najde), večinoma pa poteka po fantastičnih plateh, navpični steni in rahlem previsu. Skala je dobra do odlična, se pa v lažjem svetu najde tudi nekaj »naloženih« odsekov.
Klasičen dostop vodi iz Robanovega kota do votline pod glavno steno (romantičen kraj za bivak) in prečenjem v desno do vstopa (okoli 3h brezpotja). Smer skala in ambient vsekakor odtehtata dolg dostop!
Matejkova smer
Rene Lisac in Luka Fućak sta v drugem poskusu uspela preplezati novo smer v JZ steni Dolkove špice (Bivak IV, Dolina vrat) poimenovala sva jo Matejko in ocenila z VII+ / VI-VII, 105 m.
Prvi poskus je bil pred letom dni v sklopu naprednega tabora komisije za alpinizem HPS, ko je v isti steni več hrvaških navez splezalo več prvenstvenih 6 smeri. V tej 7. pa se je poškodoval Matej in si tako zaslužil ime smeri!
Smer je napeta in zahtevna, stojišča so opremljena s klini, še trije pa so obtičali na potrebnih mestih v smeri.
Zanemarjeni prijatelji
Tine Kaluža in Anže Premrl sta v plošči Vrha nad Škrbino splezala smer Zanemarjeni prijatelji IV+/III, 240 m. Smer vstopi levo od smeri Izpolnjene želje in desno od Desne vstopne variante Grape. Za raztežaj vrvi sledi izraziti razčlembi, nato pa išče gladke prehode po žlebičih pod previsnim odlomom. Čez krušljivo stopnjo in dalje po plošči. Nad odlomom se za raztežaj drži desne strani roba grape v bližini smeri Modri dirkač. Nadaljevanje do vrha je podobno nekaj metrov desno od vzporedne smeri na levi. Plezanje je lepo in na gladkih predelih delikatno.
Zahodne Alpe
Smer Andreozzi-Padrós
Novo smer sta na konicah derez in v praznini stene splezala Santi Padrós in Emanuele Andreozzi v severni steni Velikanovega zoba. Mešano smer sta preplezal 10. junija v enem dnevu. Plezalca še vedno nista povsem prepričana, da sta prva, ki je preplezala tisto vabljivo razpoko v središču stene.
Karakorum
Če je bilo pomladansko dogajanje v himalajskih stenah zelo omejeno, pa so se v Pakistan odpravile številne izborne naveze.
Eid al-Adha (v prevodu praznik žrtvovanja)
Uveljavljena alpinista Zdeněk Hák in Radoslav Groh sta si tokrat za cilj izbrala impresivno jugozahodno steno šesttisočaka gore Hunza. Gora zaznamuje pokrajino in na svoj način duhovno dominanto za celotno dolino, po kateri nosi tudi svoje ponosno ime.
Pred dejanskim vzponom sta opravila nujno aklimatizacijo, raziskovanje terena, postavitev baznega tabora in čakanje na sprejemljivo vreme.
6. junija 2025 ob zori sta zaplezala v steni, kjer sta načrtovala drzen prvenstveni vzpon v še vedno nedotaknjeni jugozahodni steni, 6300 metrov visokega vrha v Karakorumu. V alpskem slogu sta plezala pet dni več kot 3000 metrov višinske razlike.
Kot je navada med takšnim vzponom, sta morala preplezati zahtevne skalne dele, ledne in mešane odstavke. V prvi polovici vzpona so plazovi in padajoči ledni bloki predstavljali akutno grožnjo napredovanju. V drugem delu pa je strmina gore zapletla bivakiranje. Za zadnji bivak sta v led vrezala slab meter široko polico in se dobro pripela z vrvjo, da med skromnim počitkom ne bi še padla z večkilometrske višine.
Tehnične in fizične zahteve vzpona so se z višino vztrajno povečevale. Samo zadnji del vzpona na vrh je predstavljal več kot 20 ur fizičnega in psihičnega napora.
Vzhodni greben Spantika – smer Zindabad (v urdujščini Naj živi)
Prvenstven vzpon po vzhodnem grebenu 7027 metrov visokega Spantika sta opravila francoski alpinist Mathieu Maynadier in pakistanski gorski vodnik Muez. 1800 metrov, sneg in led M5 / A1, 80°, sta plezala od 9. do 13. junija. Ta vzpon pomeni nekaj osebnega in zgodovinskega: je prva večja nova smer v Pakistanu, ki jo je odprl lokalni plezalec. Na 6999 m jima je GPS kazal še 28 metrov, a je ogromna opast blokirala grebenski vrh. Sprejela sta razumno odločitev, da se obrneta nazaj. Po južnem grebenu sta sestopila v dnevu in pol, …
Napoved: Zahodna stena Gašerbruma IV – Shining Wall
Francoska plezalca Charles Dubouloz in Symon Welfringer se znova združujeta, da bi poskusila splezati na enega najbolj epskih vrhov v Karakorumu. Njun glavni cilj je že nekajkrat poskušani jugozahodni greben, začenši s plezanjem po Sijajni steni in nato po grebenu do vrha.
Prav tako proti vrhu Gašerbrumu IV bodo poskušali (po zabrisanih stopinjah Walterja Bonattija in Carla Maurija) Gabriele Carrara, Leonardo Leo Gheza in Federico Secch, ki pa bodo poskušali ponoviti smer iz leta 1958 v alpskem slogu.
Stenske aktivnosti:
Balvani
Stefano Carnati v Silvapark Galtür
ID
