Mednarodna naveza alpinistov: Grigorij Čšukin, Omar … in Marius Gružauskas je včeraj ob 9. uri zjutraj stala na vrhu Grandes Jorasses, po preplezanju Cassinove smeri (1200 m, 6a M5 R.), v Walkerjevem stebru.
Nekaj dni prej sta Grigorij in Omar splezala Pierre Allainovo v Malem Druju, tako da lahko rečemo, da kljub toploti, ki obdaja dobršen del Evrope in tudi Alpe: Razmere so!
Plezalci so vedeli, da jih čaka velika – in verjetno najhladnejša stena v Alpah. Vedeli so, da je smer poleti redko v dobrem stanju, običajno šele konec julija ali v začetku avgusta. Z “dobrimi razmerami” pa ljudje mislijo, da je približno 90 % smeri mogoče preplezati v plezalkah. Vedeli so, da je konec junija verjetno prezgodaj, vendar je bilo vremensko okno preveč dobro, da ga ne bi porabili za nekaj velikega in resnega. V tridnevnem vzponu jim je uspelo preplezati le približno 40 odstotkov smeri v plezalnikih.
Prvi dan jih je sicer ujela močna nevihta in po 400 metrih so mokri bivakirali – na majhni polici.
Drugi dan so imeli v načrtu, da se povzpnejo čim višje – idealno do vrha. Ni jim uspelo, saj so obstali le dva raztežaja pod robom, a vsaj spali so leže in brez čelad.
Tretji dan so hitro dosegli vrh, nato pa več kot 10 ur sestopali po italijanski strani. Spust z Grandes Jorasses si zasluži svojo zgodbo – tako kot vsak dan tega vzpona. Obljubljajo, da bodo opisali tudi to dogodivščino, …
Razlika med lanskoletnimi in letošnjimi razmerami v S steni Grandes Jorasses pa je (več kot) očitna …
