Kar je lepo, je nevarno, kar je varno, je dolgo
Naša izvidniška odprava preučevala severno ostenje Kangčendzenge in še posebej njenega zahodnega vrha, 8438 m visokega Jalung Kanga
Skoraj dva meseca so bili Filip Bence, Tone Golnar, Peter Podgornik in Tone Škarja, ki je izvidnico vodil, v Nepalu. V družbi s še tremi Nepalci (Šerpe), zveznim oficirjem pa kuharjem in njegovim pomočnikom ter seveda nosači, brez katerih je popotovanje po tamkajšnjih krajih nemogoče, so raziskovali področje Kangčendzenge. Uradno pa so bili jugoslovansko-nepalska odprava s ciljem, da se vzpno na Džongsang (7473 m).
Štirinajst dni pristopnega marša je bilo potrebno, da so dosegli mesto, kjer so postavili bazni tabor (Pangpema, 5050 m). Pred njimi se je dvigalo okoli 3000 m visoko ostenje tretje najvišje gore sveta. Razen v vzhodnem delu, koder vodijo smeri na glavni vrh Kangčendzenge (8598 m), je stena, ki jo reže eleganten steber, vsa ovešena z velikimi lednimi odlomi. Za zahodni vrh, ki je znan tudi pod imenom Jalung Kang (8438 m) in s severa še ni bil dosežen, je ocena izvidnice: kar je lepo (v alpinističnem smislu), je nevarno, kar pa je objektivno varno, je dolgo. Podrobnejšo analizo možnosti pa bo potrebno šele napraviti na osnovi fotodokumentacije.
Severno od Kangčendzenge sta Dvojčka (Twins, 7350 in 7005 m), ena redkih še nepreplezanih sedemtisočakov. Za višjega je najlepša (in najugodnejša) možnost SZ greben, za nižjega pa kaže, da prihaja v poštev le vzpon prek težke S stene.
Džongsang, katerega južna stena je bila drugi cilj izvidnice, je terjal kakih 20 km pristopnega marša po zelo razbitem ledeniku. In pokazalo se je, da ima zelo lepo, strmo, toda objektivno dokaj varno J steno z lepimi možnostmi vzpona. Toda pet kilometrov dolgi SV greben, po katerem bi morali sestopati, je tehnično izredno zahteven in nevaren, na njem bi morali pravočasno napeti vsaj 2000 m vrvi ter postaviti dvoje taborov. To pa bi – poleg primerne opreme – terjalo dodatnih 14 dni, zato je morala izvidnica opustiti misel na vzpon.
Zahodno od Džongsana je nepreplezan še izredno lep dvoglavi vrh Outlier (7090 m), na katerega pa vodi pot edinole prek južne stene iz navpičnega rdečega granita. Je pa tudi še nekaj tehnično izredno zahtevnih šesttisočakov, ki so vsi še neosvojeni: Dzanie (6710 m), Laskar (6930 m), Dromo (Long ridge, 6970 m), Langpo (6954 m), Cross (6510 m) itd.
Glavnina odprave se je vračala v Katmandu v smeri pristopnega marša. Podgornik, Škarja in eden izmed Šerp pa so iz Gunze odšli še na južno stran Kangčendzenge, da so pregledali možnosti vzponov na še nepreplezane vrhove Kabruja (7353, 7341 in 7371 m) in na Ratong (6678 m). Ta predel ima v vsej Himalaji največ padavin in najnižjo snežno mejo, zato bodo vzponi na te vrhove zahtevni in tudi nevarni.
Možnosti za odprave torej ne manjka. Da bi bilo načrtovanje kar najlažje, bo komisija za odprave v tuja gorstva PZS pripravila poseben bilten. Vprašanje je samo, kakšne bodo finančne možnosti in kako se bodo znali organizirati.
Duhovnik – Hočevar v Temenu
Iztok Tomazin (v navezi z Dušanom Markičem, oba člana AO Tržič) je 5. t. m. opravil 1. PP smeri Duhovnik – Hočevar v Temenu, Najtežje mesto (VI+) je tisto s svedrovci, drugo IV-VI. »Kompleksna ocena bi bila torej VI+/V, (stara pa V, A1-2). Marjan Gros in Luka Rožič pa sta istega dne ponovila smer Dolar – Kilar – Vavken v Trapezu.
Levi steber v V. Draškem vrhu
Marko Klopčič in Rok Kovač (Akademski AO) sta 4. t. m. preplezala Levi steber Velikega Draškega vrha, in sicer povsem od tal (začela sta še 2R nižje kot je vstopna varianta, ocena IV+/IV). Kovač, ki je tudi previsno poč nad polico (A1) preplezal prosto (VI-), meni, da je v smeri še nekaj mest z oceno V-, drugo je lažje. Levi steber sta 21. maja ponovila tudi člana AO Nova Gorica Mirjam Bizjak in Milan Velikonja.
Naslednji dan je Kovač (tudi s Klopčičem) prosto (4. PP) preplezal tudi smer JLA v Šitah; ocena VI+ in nekaj mest VI- ter V+. Precej poči in zajed je bilo še mokrih, prek izstopnega previsa pa se je voda kar cedila.
Zmaga in Zajeda
Igor Herzog in Janez Skok (Akademski AO) sta 4. t. m. prosto ponovila smer Zmaga v Velikem Draškem vrhu. Dan kasneje sta na enak način preplezala še Zajedo v Šitah.
Trije razpisi in tabor
Letos kot da ne bi bilo zanimanja za akcije, ki jih na tujem posreduje KA PZS. Za balkaniado, ki bo istočasno kot RHM (srečanje alpinistk) v Maljivici (Bolgarija) se je prijavilo le pet Slovenk in ena Splitčanka, torej točno toliko, kot naj bi jih tja tudi potovalo. Za tabor ENSA v Franciji sploh še ni pravih prijav, za udeležbo na skalolazenju v ČSSR (16.-18. septembra) pa tudi KA PZS še ni razposlala razpisa. Isto velja tudi za tabor v spomin na Pavla in Tamaro, ki naj bi bil konec avgusta pod stenama Vevnice in M. Koritniškega Mangrta.
Brez potnega lista nikar
Pravijo, da je imelo že nekaj planincev opraviti s sodnikom za prekrške v Mozirju, ker so hodili po Kamniških, točneje Savinjskih Alpah, brez potnega lista.
Skupina petih planincev se je namenila z Ledin (Vodin), kjer je postojanka kranjskega PD, na Okrešelj. Ker so vedeli, da se bodo gibali v obmejnem pasu, so se pri oskrbniku pozanimali, ali gredo lahko čez Jezersko in Savinjsko sedlo. Rekli so jim, da nihče ne »komplicira«. Tik pod Savinjskim sedlom pa jih je pričakal obmejni organ. Sledilo je seveda obvestilo o kaznih. Te pa so bile kar precejšnje – in nelogične, saj je šlo za člane iste skupine – od 1.000 din 1.800 din in še 150 din stroškov so vsakemu pripisali. Vsi skupaj so plačali 7950 din kazni.
Vsi, ki se odpravijo v gore ob državni meji, naj preuče vsaj osnovno vodniško literaturo (velja pa se pozanimati tudi na upravi za notranje zadeve). V vodniku Petra Ficka, Kamniške in Savinjske Alpe, 3. popravljena in dopolnjena izdaja, namreč med drugim (str. 38) lepo piše, da za prehod čez mejo na tem območju velja še določilo: s seboj je treba imeti potni list. Čeprav le za kratek čas in na višini okoli 2000 m, ko gre planinec z našega ozemlja in se nanj čez kratek čas spet vrne, pri tem pa nima prav nobene možnosti za tihotapljenje.
Ostali bodo brez AR
Že v zapisniku komisije za alpinizem, ki ga razpošiljajo te dni, je zapisano, da tisti, ki še niso poravnali lanske naročnine za Alpinistične razglede, le-teh do poravnave ne bodo dobivali. Urednik France Malešič je povedal še nekaj podrobnosti. Dolžniki so še vedno AO Impol (3), Obalnem AO (7), Soškem (4) in Šmarni gori (5), pa še 14 posameznikov, takih, ki dobivajo AR na domači naslov. Še huje je v drugih republikah – dolžniki so namreč KA BiH, Črne gore, Hrvatske, Makedonije in Vojvodine. Zaradi teh, ki ne vedo, da je potrebno račune tudi poravnati (za letos je naročnina 250 din), bodo, kakor kaže, prišli na seznam naročnikov tisti, ki si AR žele, pa jih doslej zaradi omejene naklade niso mogli naročiti.
Cilj je Mt. St. Elias
V soboto je iz Zagreba v San Francisco odpotovala peterica članov AO PDS Velebit iz Zagreba: Zdenko Anič (30), Ivo Dadič (40), Jerko Kirigin (41, vodja odprave), Hrvoje Kraljevič (38) in Branko Šeparovič (36).
V ZDA se jim bo pridružil še Hrvoje Lukatela (40), nato pa bodo skupaj nadaljevali pot do pod Mount Saint Eliasa, 5489 m, vrha, ki je bil doslej našim alpinistom znan le iz literature. Če jim bo šlo vse po sreči in jim bo ostalo dovolj časa (v Ameriki bodo 50 dni), se nameravajo spoprijeti še z Mt. Loganom (6050 m).
Žele si na Aconcaguo
Aconcagua, ki je s 6960 m najvišji vrh obeh Amerik, spet privlači. O željah črnogorskih alpinistov iz Nikšiča smo že pisali, sedaj se za podatke o možnostih vzpona zanimajo tudi iz Makedonije, interesenti pa so menda tudi v Sloveniji. Nekateri celo predlagajo, da bi se vsi povezali z odpravo AO Domžale, ki bo konec leta potovala v Patagonijo. Bilo bi mnogo ceneje, pa še pomagali bi si lahko.
Himalaja 83
Časopisno podjetje Večer (Maribor) bo v nekaj dneh natisnilo posebno izdajo »Himalaja 83«. Nastala je iz dnevnika, ki ga je za njihov časopis pisal Viki Grošelj, podobno kot je leta 1979 izšel »Himalajski dnevnik« Ivča Kotnika. Himalaja 83 bo imela 70 strani teksta – s sestavki so »priskočili na pomoč« še nekateri naši alpinisti – in črnobelih ter barvnih fotografij. Ne bodo manjkali tudi izvlečki iz Zaplotnikove »Poti«.
Po stari navadi
Kmalu potem, ko se je Franček Knez vrnil iz ZDA je bil že v gorah. 2. t. m. je z Marjanom Frešerjem (oba AO Impol) preplezal novo smer (Minljivost: 7 h, IV+) v Ojstrici, desno od smeri Iva Reye. Naslednji dan je sam ponovil Tamovsko (IV) in sestopil po Miniaturni (IV), s Frešerjem pa sta v Rjavčkem vrhu v petih urah preplezala novo smer (Tomahavk: IV+, A2). V soboto sta preplezala novo smer (Friko: IV, 2 h) še v Turski gori; vstop je kak raztežaj desno od začetka smeri Modec-Režek. Po tej smeri je Knez potem tudi sestopil in med nadaljevanjem (vse prosto) preplezal še Igličevo v Mali Rinki, v sestopu Vzhodno, potem pa Debeljakovo iz Turskega žleba in za konec še (sestop) Tečajniško. V nedeljo pa je Knez z Zlato Centrih preplezal še prvenstveno (Center: IV-, 2 h) v Turski gori. Nato pa je spet odpotoval, tokrat v švicarske gore.
2. P Škorpijona
Tomo Česen in Andrej Štremfelj, člana AO Kranj, sta 9. t, m. v 9 urah opravila 2. P Škorpijona v Široki peči.
V smeri sta našla le štiri kline (dva sta pustila še onadva), ocenila pa prvi raztežaj s VI, Al in zgoraj kamin- zajedo z A1. Je pa precej težja kot sosednja Juvan-Šteblaj (V-VI, A2), čeprav jo je Knez ocenil le s V-, A1.
V Rzeniku že 16 smeri
Janez Benkovič in Marjan Kregar (oba AO Kamnik) sta 5. t.m. dokončala Bombo (V+, A2/IV-V, 400 m, 5 h), smer, ki sta jo do polovice preplezala že 21. maja. Značilni so lepi naravni prehodi, mestoma pa tudi velika krušljivost. Dan pred njima pa sta novo smer v steni Rzenika preplezala tudi Milan Gladek in Miro Šušteršič – Levi steber: V, A1/III-IV, 2,30 h. Žal podrobnosti nista sporočila. Dare Juhant (AS Litija in Frane Kemperle (AO Kamnik) pa sta tega dne opravila 4. PP Centralnega stebra v Rzeniku.
Spet PP v Koglu
Edo Kozorog član Soškega AO je 4. t.m. (z Betko Galičič, AO Škofja Loka) opravil 3. PP smeri Šolar-Zajc. Pavle Kozjek pa je v (v navezi s tečajnikom, oba AO Matica) kot prvi prosto preplezal Tržiško smer. Najtežje mesto (gladko ploščo v 4. R) je ocenil s VI+, streho nad gredino pa s V+, drugo je lažje, razen plošče v 3. R, ki pa jo je mogoče obiti desno (originalno, kjer je plezal Kozjek je V+). V nadaljevanju sta z Bojanom Leskoškom (Akademski AO) opravila še 1. PP Hruške. Vstopila sta dva metra desno od klinov, kjer je bilo tudi najtežje (VI).
V steni Kogla so plezali tudi zagrebški alpinisti. V soboto sta Edin Alikalfič in Mario Bago preplezala Zupanovo, Zoran Medenica (AO Zagreb-Matica, drugi AO Velebit) in Branko Ognančevič pa PP toda le spodnji del te smeri, potem ju je dež odgnal v Virensovo. V nedeljo sta Alikalfič in Bago ponovila smer C. Kramarja, Davor Butkovič (AO Zagreb-Matica), Medenica, Vladimir Mesarič (AO Željezničar) in Ognančevic pa smer Češnovar – Srakar s Kranjsko varianto.
Planinska šola v republiškem merilu
Člane PD, ki nimajo PŠ, opozarjamo na razpis za republiško PŠ, ki bo julija na Vršiču. Objavljen je bil v Obvestilih PZS. Prijave sprejemajo do 20. t. m. v pisarni PZS, Dvoržakova 9, tel. 312-553.
Na kratko
AO Celje: Franc Čanžek je 3. t. m. sam preplezal Levo v Mrzli gori. Gradišnikovo v Planjavi so naslednji dan ponovile kar štiri naveze, Brane Povše pa je soliral po Avriklju v Mrzli gori. Andrej Primožič in Jože Zupan sta tega dne prosto ponovila Centralni steber Dedca in Desno, dan kasneje pa (tudi PP) še Šarino poč. Več navez je plezalo še v Turski gori in Mali Rinki.
AO Jezersko: Brata Davo in Luka Karničar sta 15. maja ponovila Direktno varianto (VI-, 250 m) v Koroški Babi in nadaljevala po Centralni 3. t. m. sta preplezala še Centralno v S steni Kočne (V+/IV-V, 700 m) in dan kasneje Trikot (VI, mokro, 500 m) v Dolgem hrbtu. Davo je med drugim opravil tudi 2. SP spominske smeri dr. Choudonskega (VI-/V, II, 200 m) v Kočni.
AO Ljubljana-Matica; 4. in 5. t. m. so imeli skupno turo v Kamniško Bistrico. 28 tečajnikov, 6 pripravnikov in 11 alpinistov je opravilo 74 vzponov v Koglu, Vežici, Planjavi, Skuti, Štruci, Rinki in Zeleniških špicah.
AO Mojstrana: Pečar in Teraž sta konec maja ponovila Smer pastirja Jozla, Kratko nemško in v sestopu Slovensko. 5. t. m. pa sta v navezi z Mikličem preplezala Skalaško z Ladjo (na koncu 3. R so nad seboj opazili visečo belo vrv. Je ostala od alpinistov iz ČSSR?).
AO Postojna: Milan Vošank je z Borisom Kofolom (Matica) 5. t. m. preplezal Centralno v Z steni Planjave.
Šaleški AO: Med skupno turo na Okrešelj so med drugim preplezali Direktno v Štajerski Rinki (Andrej Govedič-Dani Urbanc) in Modec-Režek (Vid Preložnik, Marjana Skorenšek, Jaka Prelog in Alenka Jamnik). Nestor alpinizma v Šaleški dolini Dušan Kukovec (RR) pa je s Tonetom Vovkom ponovil Igličevo, ki sta jo preplezali še dve njihovi navezi.
AO TAM: Galuf in Tučič sta 4. t. m. ponovila Debeljakovo varianto Igličeve, po kateri sta potem sestopila in preplezala še Vzhodno. V nedeljo pa sta ponovila Direktno v Mrzli gori in sestopila po Poševni grapi.
AS Železniki: Marko Čufar in Franci Šubic sta 5. t. m. ponovila Zajedo v Nad Šitom glavi, Martin Bernard in Franci Jensterle ter Blaž Okorn in Matevž Potočnik pa Držajevo v Mali Mojstrovki.
Člani zagrebških AO so precej plezali tudi nad Korošico. Boris Čujič in Lenko Matejač sta poskušala prosto ponoviti Pintarjevo, Levo in Desno v Dedcu, na klasičen način pa sta preplezala Centralni steber Dedca.
OD TOD IN TAM
Z Jannuja s padalom?
Roger Vijon se je s še dvema tovarišema povzpel na enega izmed zahtevnejših himalajskih vrhov Jannu (7710 m). Vendarle ta novica ne bi vzbudila tolikšnega zanimanja, če se ne bi Vijon namenil z vrha skočiti s padalom. To bi bil prvi skok s kakega sedemtisočaka (znani pa so npr. prek stene El Capitana in še nekaterih). Vijon je načrtoval pristanek kar v baznem taboru, kakih tri tisoč metrov nižje. Toda poskus je preprečil močan veter.
Izbrali so vodstvo odprave
Centralni svet bolgarske TZ je izbral vodstvo odprave »Everest 84«, ki bo poskušala ponoviti jugoslovansko smer po Z grebenu. Glavni vodja bo mojster Avram Avramov, namestnika pa njihov najuspešnejši alpinist Hristo Prodanov ter Ognan Baldžijski. Ob isti priložnosti so sprejeli ostavko Malča Malčeva na mesto glavnega trenerja, ker se je med pripravami poškodoval. Priprave so zelo načrtne, z obsežnimi treningi in poskusi, da bo vse kot je treba pa skrbi kar osem komisij.
Spremeniti sistem GRS
V glasilu »Sovjetski šport« se je začela razprava o sistemu (in zasnovi na splošno) njihovega reševanja v gorah. Čeprav podrobnosti niso povsem jasne (začelo se, je s sestavkom S pohoda se niso vrnili), je videti, da mnogi niso zadovoljni z organizacijo reševalne službe. Zahtevajo enotno kontrolno in reševalno službo, bi skrbela za vse nesrečne primere v gorskem svetu.
Tekmovanje v prostem plezanju
Na mednarodnem planinskem srečanju, ki ga je pripravilo madžarsko društvo »Prijatelj narave« so poleg delegacije ČSSR in NDR sodelovali tudi zastopniki PZ Hrvatske. Gostitelji so pripravili tudi tekmovanje v prostem plezanju, Nino Kurtalj, (AO Velebit) pa je, čeprav je bil na takem tekmovanju prvič, zasedel 7. mesto.
Dan planincev Dalmacije
Osrednja prireditev ob dnevu planincev Dalmacije je bila letos pri planinskem domu Orlovac v podnožju Kamešnice. Organizator je bilo PD Svilaja iz Sinja, zbralo pa se je okoli 320 planincev iz 15 PD Dalmacije in zastopstvo iz BiH.
Planinski list 2/83
Izšla je druga letošnja številka Planinskega lista. Z barvnim ovitkom (na vrhu Učke) in pestro vsebino odlično dopolnjuje osrednjo hrvaško glasilo Naše planine. Na 68 straneh je dovolj branja tako za člane PD Kamenjak, ki to revijo izdaja, kot za ljubitelje zgodovinskih člankov (Borba za Matterhorn), alpinizma (smeri v Troglavu), krajši zapis je celo o strupenih kačah, največ pa je seveda pisanja o naravnih lepotah naše domovine in možnosti izletov.
Franci Savenc
Najbolj nevarni so plazovi
Tragedija jugoslovanskih alpinistov pod Manaslujem in še zlasti smrt Nejca Zaplotnika je odmevala tudi v tujini. Komentatorji ob tem opozarjajo, da so najpogostejši vzroki nesreč v Himalaji prav plazovi. Michael Ward v svojem statističnem pregledu nesreč na območju med Everestom in Anapurno ugotavlja, da so več kot 50 odstotkov nesreč povzročili plazovi. Lani je v nepalski Himalaji izgubilo življenje 19 planincev, med temi 10 v plazovih. V Pakistanu pa je lani umrlo 13 gornikov, med njimi 7 v plazovih.
O nevarnosti snežnih plazov v Himalaji govori tudi analiza ameriškega strokovnjaka Davida Mc Clunga, ki je leta 1981 naredil pregled alpinističnih nesreč v Himalaji od leta 1895 do 1997. Ugotovil je, da je število nesreč, ki so jih povzročili plazovi precej večje na osemtisočakih kot na nižjih vrhovih. V omenjenem obdobju se je skoraj 50 odstotkov nesreč v plazovih in kar 57 odstotkov vseh nesreč v Himalaji zgodilo na desetih najvišjih vrhovih sveta. Po Mc Clungsovih podatkih je bilo od 1895 do 1979 največ nesreč zaradi plazov na naslednjih vrhovih: Everestu 34, Nanga Parbatu 20, Daulagiriju 17 in Manasluju 17. Plazovi z Manasluja so do zdaj terjali 20 človeških žrtev.
Kljub vsemu previdnost velja tudi na nižjih vrhovih. Leta 1981 so plazovi v dosti nižji indijski Himalaji terjali življenje dvanajstih Japoncev, od tega jih je kar 7 pobral plaz.
Miro Štebe
