Velik razmah alpinizma
Po uspešnem letošnjem začetku – še bolje naprej
Konec lanskega leta je komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije predlagala zboru načelnikov alpinističnih odsekov, naj odslej veljajo za zimske prvenstvene vzpone le tisti, ki so bili opravljeni v koledarski zimi (namesto od 29. nov. do 30. maja). Predlog je bil sprejet, sprijazniti pa smo se morali tudi s posledicami komaj štiri »prvenstvene« v sezoni 1965/66.
Črnogledo razpoloženje, ki ga je še poslabšala kočljiva finančna situacija po reformi, predvsem pa ukinitev popustov planinskim skupinam za vožnjo po železnici, pa je kmalu splahnelo. Alpinizem je sedaj v takem vzponu, v kakršnem ni bil že dolgo. Že 1. in 2. maja smo zabeležili prvi prvenstveni vzpon. Hočevar in Duhovnik, naveza iz Medvod je preplezala novo smer v Rjavini nad Krmo. Imenovala sta jo Teme Rjavine in jo ocenila s V, VI 15 ur čistega plezanja z bivakom. 12. junija, je Hočevar z mladim Medvedom preplezal še eno severovzhodni raz Malega Jalovca. Le dan pred tem je naveza Ščetinin-Mahkota vstopila v Sfingo. Kar ni nihče pričakoval, še najmanj pa onadva, se je zgodilo. V enem dnevu sta zmogla previsen stolp v desnem delu Triglavske stene, ki je dolgo veljal za nepremagljivega. Spet eden od plezalskih problemov manj, ki pa jih je v naših stenah še vedno dovolj. Na nadaljevanje sedaj ni bilo potrebno več čakati do nedelje! Že med tednom se je izvedelo, da je Krivic z Runovcem opravil v Debeli peči spet nekaj novega, preplezala sta njen raz in ga ocenila – povprečno IV, V nedeljo pa so nerešeni problemi samevali, črni oblaki na obzorju niso dopuščali težjih poskusov.
S POSEBNIMI PRIPOMOČKI si je treba pomagati, kadar postane stena le pregladka. Foto: Franci Savenc
Krivični bi bili, če bi omenjali le prvenstvene vzpone, saj spadajo nekatere ponovitve v isti kvalitetni razred, čeprav njih ponavljalcem ni bilo potrebno šele iskati prehodov. Naveza Krivic-Štupnik (ki ji letos vsi priznavajo več kot odlično pripravljenost in smotrno delo) je ponovila ljubljansko smer v Triglavski steni, ki je s tem zabeležila šele prvo ponovitev in potem še sodelovala pri reševanju padlega tovariša v Wisiakovi smeri. Prav tako prvo ponovitev je Krivic opravil že z Medvedom v steni Velike Mojstrovke. Preplezala sta smer (S), ki je od vzpona Dular-Schara čakala kar 10 let. Tudi Čopov steber v Triglavski steni je bil letos že obiskan. Barbka Lipovšek-Ščetinin ga je že drugič zmogla v povsem ženski navezi, to pot z Nuško Purkeljc. Priključila sta se jima še Jože Mihelič in Iztok Belehar. Naveza Sandi Blažina in Jošt Razinger je ponovitvi smeri Belač-Zupan v Šitah dodala še zajede spominov v Stenarju, Golob-Gričar pa sta bila že tretja, ki sta to sezono ponovila zajedo v Šitah. Samevala tudi ni Aschenbrennerjeva v Travniku. 12. junija so jo preplezali Mitka Košir (Jesenice) z Grudnom in Mitja Košir (LAO) z Belakom. V Krmi pa sta se mu dila Rupar in Šteblaj in med prvimi ponovila skrajno levi steber (smer Kilar-Vavken).
Le v Savinjskih Alpah je bilo dolgo mrtvilo. Po drugi ponovitvi Rzenika smo vse do pretekle nedelje čakali na pomembnejši vzpon. Tega sta opravila Janez Golob in Dodi Pušnik v Turski gori. Nova smer v Glavi je ocenjena s V.
Z odpravo vizumov s sosednjimi državami so se pomnožili tudi obiski tujih gora. V tem prednjačijo jeseniški in kranjski alpinisti, ki so že dvakrat obiskali avstrijske gore. Za prvomajske praznike so s smučmi obiskali Venediger in Weisspitze, 5. in 6. t. m. pa področje Grossglocknerja (3798 m). Čeprav niso bile najboljše razmere zaradi ledu v drugače kopnih skalnih odsekih, so le opravili 28 vzponov (Pallavicini in severna stena Fuschnerkarkopfa), toda dali so vzgled in v najkrajšem času se bodo tja odpravile tudi odprave drugih AO, poleti pa bo tam celo jugoslovanski ledeniški tabor.
In še eno značilnost minulega obdobja je treba omeniti – konec plezalnih šol. Mladi planinci, ki so v spremstvu staršev in vzgojiteljev doslej hodili le po nadelanih poteh, so v plezalnih vrtcih pod vodstvom izkušenih starejših tovarišev dobili temeljno tehnično znanje (na klubskih večerih pa tudi teoretično), tako da so sedaj zmožni postopnega uvajanja v plezanju v stenah. 3. t. m. so se na Kamniškem sedlu zbrali tečajniki Akademskega alpinističnega odseka (26) in preplezali večino lažjih smeri, ki so dostopne s tega kraja, 14 dni za tem pa so člani AO Ljubljana-matica popeljali svoje v Vrata v Triglavsko steno.
FRANCI SAVENC
