Slovenski navezi osvojili vrh Daulagirija (8.167 m)
V soboto sta vrh osvojila Grega Lačen in Miha Marenče, v nedeljo pa sta jima sledila še Tomaž Jakofčič in Peter Mežnar — Jutri še tretji naskok
LJUBLJANA – Vodja slovenske odprave na Daulagiri (8167 m) Tone Škarja je včeraj in danes preko satelitskega telefona sporočil dve dobri novici. V soboto sta na vrh stopila Grega Lačen in Miha Marenče, v nedeljo pa sta jima sledila še Tomaž Jakofčič in Peter Mežnar. Petnajstčlanska odprava, katere jedro tvorijo obetavni slovenski alpinisti, je v bazni tabor prišla v začetku maja. Po aklimatizaciji, med katero so dosegli višino 6900 metrov, je zaradi slabega vremena delo na gori zastalo. V tem obdobju je zaradi zdravstvenih težav odpravo zapustil tudi ekstremni smučar Davo Karničar. Ko se je vreme izboljšalo, so najprej postavili tabor 3 na višini 7500 metrov, potem pa sta sledila dva neuspešna poskusa vzpona na vrh. Prvič so obrnili zaradi viharja, drugič pa je Blaž Stres v taboru 3 dobil višinsko bolezen in njegova soplezalca Tadej Golob in Dušan Polenik sta mu pomagala sestopiti z gore.
V soboto pa so bili napori vseh članov odprave vendarle poplačani. Na vrh sta stopila Miha Marenče (24 let, AO Kranj) in Grega Lačen (22, AO Črna), v nedeljo pa sta najvišjo točko dosegla še Tomaž Jakofčič (28, Akademski AO) in Peter Mežnar (26, Soški AO).
Čeprav imajo vsi štirje za seboj že nekaj uspešnih odprav, so tokrat prvič sodelovali na odpravi na osemtisočak. Peter Mežnar je v zadnjih letih opravil dobre vzpone v pogorju Tien Šan, perujskih Andih in himalajski skupini Api-Nampa. Grega Lačen ima za seboj zahtevno tehnično smer v El Capitanu v Kaliforniji, z Mežnarjem pa je lani preplezal novo smer v perujskih Andih. Tomaž Jakofčič je Tien Šanu preplezal prvenstveno smer, Marenče pa je lani preplezal tri nove smeri v slabo raziskanem pogorju Čola San.
Zgodovina slovenskega osvajanja Daulagirija sega v daljno leto 1954, ko je na argentinski odpravi sodeloval tudi naš izseljenec Dinko Bertoncelj. Odprava je dosegla višino 8000 metrov, kar je bila takrat najvišja dosežena točka na tej gori sploh. Po vrnitvi so napisali knjigo, ki jo je prebral tudi naš legendami, žal že pokojni alpinist Stane Belak-Šrauf. Gora ga je popolnoma obsedla in nanjo je organiziral kar štiri odprave. Na prvi je z Emilom Tratnikom in Cenetom Berčičem preplezal mogočno južno steno. Vrha sicer niso dosegli, vendar so po 14 dneh živi sestopili na severno stran gore in tako opravili eno največjih pustolovščin v Himalaji. Uspešna je bila šele četrta Šraufova odprava v zimski sezoni 1987, na kateri sta v alpskem stilu na vrh priplezala Marjan Kregar in Iztok Tomazin.
Tone Škarja je v zadnjem sporočilu povedal še, da bo v torek še tretja naveza poskusila doseči vrh, potem pa bodo zapustili bazo in se vrnili v Katmandu.
Na dveh sedemtisočakih, glavni cilj pa nedostopen
M. Prezelj z Nizozemcem Schmitterjem splezal dve novi smeri – Južna stena Šiše Pangme nedostopna zaradi snega
Pred nekaj dnevi se je iz Tibeta vrnil Marko Prezelj, ki je z nizozemsko odpravo nameraval splezati novo smer v južnem ostenju Šiše Pangme (8027 m). Žal pa je bilo pod goro toliko snega, da jaki niso mogli nesti tovorov do baze in odločili so se, da odidejo do baze na severni strani gore, od koder vodi tudi normalni pristop. Prezelj in njegov soplezalec Thierry Schmitter sta za prvi cilj izbrala Porong Ri (7300 m). 21. aprila sta v alpskem slogu preplezala njegovo 1200 metrov visoko vzhodno steno po prvenstveni smeri. Razen dveh kratkih skalnih odstavkov sta ves čas plezala v snegu in ledu, težavnost smeri pa primerjata z znano Švicarsko v Les Courtes. Na sam vrh je v močnem vetru prišel samo Prezelj, njegov soplezalec pa je 50 metrov pod vrhom zavil na SV greben, po katerem sta sestopila.
Po vzponu sta teden dni počivala v bazi. 28. aprila sta začela plezati proti vrhu sedemtisočaka v predgradnji Šiše Pangme. Tako kot ves čas odprave ju je spremljal močan veter. Bivakirala sta na grebenu 7000 metrov visoko in naslednji dan priplezala na 7332 metrov visok vrh. Informacij o imenu in dosedanjih pristopih nimata, možno pa je celo. da ljudje še niso stali na njem, saj veliko večino alpinistov v baznem taboru zanima samo osemtisočak. Še istega dne sta sestopila na plato 7100 metrov visoko, preko katerega vodi normalni pristop na Šišo Pangmo. Zadnji aprilski dan sta Izkoristila za počitek in sušenje opreme. 1. t.m. navsezgodaj pa sta krenila proti vrhu Šiše Pangme, vendar pa ju je kmalu zajel snežni metež. Če bi padlo veliko novega snega, bi bil sestop lahko zelo kritičen, zato sta se odločila za umik. Po vrnitvi v bazo je Prezelj zbolel. Ko se je čez deset dni pozdravil, ni imel več dovolj moči za ponovne poskuse in je zapustil bazo.
Srečanje pod Jalovcem
Tradicionalno srečanje sedanjih in bivših članov Akademskega alpinističnega odseka – memorial VTK – se bo pričelo v petek 29. maja zvečer v Tamarju. V soboto ob 7. uri zjutraj bo pred kočo Start Dirke okrog kola. Proga vodi iz Tamarja na Kotovo sedlo in nazaj, obvezna pa je uporaba smuči. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi alpinisti in turni smučarji, ki niso člani Akademskega AO. Prijave v Tamarju pred Startom.
Razstava
Do konca meseca bo Likovnem salonu Celje odprta razstava fotografij celjskega alpinista in fotografa Frenka Horvata.
Zimske razmere v Triglavu
Tržičan Filip Bence. ki je nedavno proslavljal 30-letnico aktivnega ukvarjanja z alpinizmom, je 10. maja plezal Kratko nemško z izstopom po Zimmer-Jahnu, sestopil pa je po Slovenski smeri. Spodnji del Stene je bil kopen, zgoraj pa je bilo precej snega, tako da je bil Zimmer-Jahnov izstop precej zoprn.
Še ena desetka F. Jensterleta
Franci Jensterele je preplezal Marjetico v Mišji peči in tako na svoj letošnji seznam vpisal že peto smer z oceno vsaj 8b. Za Marjetico je porabil štiri poskuse in povedal, da gre za tipično balvansko smer, saj je zares težaven samo en gib. Na ključnem mestu je zelo pomembna postavitev nog. Trenutno veljavna ocena težavnosti 8b/b+ se mu zdi nekoliko previsoka, zato predlaga popravek ocene na 8b (oz. X po UIAA lestvici).
Smučali z Gamsovca in Pihavca
Meta Boncelj (OnLine, AO Kranj), Grega Piskar, Boris Zupanc (oba AO Kranj) in Milan Potočnik so 8. t.m. smučali z Bavškega Gamsovca do Luknje (ocena spusta IV+, 200 m), dan kasneje pa sta Meta Boncelj in Grega Piskar smučala še s Pihavca do Luknje (IV+, 600 m). Imeli so dobre razmere, le med spustom s Pihavca so morali iskati prehode zaradi pomanjkanja snega.
Novosti iz Paklenice
Uprava narodnega parka Paklenica je sklenila dogovor z znanima hrvaškima plezalcema Borisom Ćujičem in Ivico Matkovičem, da bosta v parku pomagala in svetovala vse številnejšim plezalcem. Ena od njunih nalog je tudi preverjanje opremljenosti smeri. Tako sta na novo opremila že nekaj krajših smeri v kanjonu in vse tri raztežaje Kitajskega sindroma, navrtala pa sta tudi Velebitaško v Anića kuku. V Kukovih ispod Vlake sta od spodaj navrtala Veselo obitelj (5c. 6a+) in Borna i Rok (6a, 6a), ki potekata desno od Nosoroga ter Ada i Sanjski (5c. 6a). ki sta jo potegnila desno od trne škraplje.
MIHA PETERNEL
