Letošnja zimska in pomladanska sezona v alpskih stenah je izvirno navdihovala bolj po smučarskih kot po plezalnih podvigih. Alpinistični smučarji najdejo vedno nove izzive in tudi konkurence je med njimi kar precej. Za izvedbo njihovih projektov pa morajo včasih počakati na prave razmere, kar utegne zadeve zavleči za nekaj let. Tako je tudi v poročilu 42-letnega gorskega vodnika Andree Carìja na Planet Mountainu, ki je po skoraj 20 letih dvorjenja 5. aprila 2025 smučal po Angleški smeri (predlagana ocena je 53, morda 54 do 60 stopinj naklona, 650 m) v Parete Fasana pri Pizzo della Pieve (Grigna Settentrionale) in opravil prvi smučarski spust ne le po smeri, ampak tudi po steni.
Kdo pa je Andrea Carì?
Gorski vodnik UIAGM, alpinist, reševalec, ki o sebi piše:
“Kot otrok sem ure in ure preživel v igri s svojo domišljijo in strmel v stene nad svojo hišo. Risal sem plezalne linije in si predstavljal obliko skale, ki bi jo tam našel in prijel s prsti. Bila je igra, ki me je sprostila in mi dala dober občutek sanjaril sem.
Ko sem malo odraščal, se zaradi očetove strasti do gora nisem zadovoljil s tem, da sem te stene videl le od daleč, ampak sem se odločil, da se jih želim dotakniti od blizu. Tako se je začelo čudovito vertikalno potovanje, ki mi je omogočilo, da sem se popolnoma poglobil v sebe, spoznal svoje meje in odkril skrite vire.
Morda je bilo tudi zaradi tega introspektivnega potovanja, da sem najprej študiral psihologijo in nato psihoterapijo. Vendar si nekaterih služb ne izberemo, ampak jih imamo zapisane neposredno v svojem DNK-ju, zato sem se lotil sanj, da bi postal gorski vodnik. Od takrat nisem nikoli nehal sanjati o vertikalnih sanjah in danes dneve, ko ne delam kot vodnik, preživljam z dvignjenim nosom v lovu za lednimi ali skalnimi smermi, po katerih odpiram nove smeri, ali pa z dvignjenim nosom preučujem strme žlebove, po katerih smučam, in pustim, da moja želja po svobodi divja. Plezal sem po stenah po vsej Evropi, odkril že več novih smeri in vedno iščem popolnost snega za smučanje ali steno, v katero bi se lahko prikradel.
Grigne in Orobie (v katerih sem vodnik) obožujem na visceralen način, zaradi njune dihotomije med antropomorfizirano stranjo in divjimi kotički, ki jih lahko ponudita le malo stran od mojega doma. Zaradi snega, grebenov in sten, ki mi jih ponujajo, sem Monte, Roso in Dolomite posvojil za svoj drugi dom, pa tudi osrednjo Švico in gorovje Masino. Slapovi, po katerih rad plezam pozimi, poleti pa v neoprenski obleki, postanejo teren, kjer se rad zabavam in spremljam svoje stranke, zahvaljujoč moji specializaciji za vodnika po soteskah.
Alpski (gorski) reševalni ekipi sem se pridružil pri 18 letih, kar je bilo kot prisiljen korak, saj sta bila doma tako oče kot sestra že člana. Od takrat sem počel vsega po malem: bil sem operater helikopterja, deloval s psom za reševanje iz plazov raziskovalni tehnik, trener psihologov. Postopoma je to postalo nekakšna moja druga družina.
Delo alpskega vodnika opravljam z doslednostjo in strastjo ter poskušam vrednote odhoda v gore posredovati preprosto in z nasmehom na obrazu, tudi zaradi pristnosti odnosov, ki jih rad vzpostavljam s svojimi strankami, s katerimi nikoli ne neham sanjati skupaj o višini.”
Andrea Carì se je z leti specializiral za delovanje pri AINEVA (Medregionalno združenje za sneg in plazove) Lombardije, kjer vodi tečaje in usposabljanja. Prav tako je inštruktor za višinska dela, postavljalec plezalnih smeri na umetnih in naravnih stenah postavlja ferate. Včasih pa zaide celo v jame, kar ga je pripeljalo tudi do jamarskega vodnika. Ni čudno, da ga ob vsem tem, kar počne, ne najdemo na družabnih omrežjih …
Nova tehnična smer
Via Edera Comune A1 A2 parete dell’Edera Monte Pubel. Aprila sta Paola Gottardello in Max Poggese splezala novo tehnično smer v Parete dell’Edera, na Monte Pubel v Valsugani.
“Tehnični” način plezanja je v nekem obdobju morda zašel in se ga zato ni več upoštevalo, postal je podcenjen. Če pa ga danes primerjamo s “prostim,” kjer so klini (svedrovci) le za varovanje, pa lahko le ugotovimo skupno točko, da je v stenah precej železja (ki ga krasijo pri prostem še številni vpeti sistemi v pečeh, kjer se le redko pleza). Lahkotnost vrtanja z baterijskimi vrtalkami je res nekaj drugega kot “ročno” vrtanje. Precej pa kljub vsemu šteje, da je vzpon opravljen, kot se zagre – od spodaj navzgor. Ta način je tudi ena od možnosti, da se oživi dejavnost v številnih naših stenah, ki še (vedno) čakajo na prve plezalce, …
DOMAČE NOVICE
Sončne (in senčne) alpske stene
Pisal nam je Kristijan Vrhnjak, ki piše, da se v zadnjih objavah izpostavlja Paklenico. Želel bi opozoriti tudi na živahno dogajanje v domačih gorah, zlasti v steni Kogla. Prva naveza Alpinističnega odseka Kranj je steno obiskala “že 6. maja”. Nekaj dni kasneje (11. maja) sta se v Koglu preskusila še naveza Alpinističnega kluba Črna: Kristijan Vrhnjak in Izidor Zupan, sin alpinista Jožeta Zupana. Skupaj sta prvič plezala in se odlično ujela, izbrala pa sta klasiko, smer Šmid–Virens. Po njunem spustu po vrvi sta v smer vstopili še dve navezi iz AO Železničar, kar kaže, da je stena že postala obiskana. Lepo je videti, da tudi naše domače stene že zgodaj v sezoni nudijo dobre razmere in plezalne izzive, …
Rumeno zajedo (pa) sta plezala Marko Volk in Andrej Hočevar, …
Lepa smer
Miha Kitek in Ambrož Kregar sta 10. maja nameravala plezati v Vežici, a je bilo vse mokro, hladno in megleno. Zato sta se podala malo višje in splezala eno v Vršičih. Preložnikova smer je lepa skala, večinoma kar dobra, samo zadnji raztežaj z detajlom je precej podrt. Se sicer najde trdne oprimke in stope, niso pa vsi takšni.
USPOSABLJANJA
RAZPISA
Letni alpinistični tabor Trenta, 2025
Gašper Pintar bo za Komisijo za alpinizem Planinske zveze Slovenije vodil letni alpinistični tabor, ki bo potekal od petka, 20. do nedelje, 22. junija 2025. v stenah v dolini Mlinarice in Zadnjice oz. se lahko lokacija tudi spremeni. Glavni namen tabora bo plezanje skalnih smeri na omenjenem področju. Več informacij bodo udeleženci prejeli po izboru. Plezalni cilji se bodo na taboru izbirali glede na trenutne razmere. Od udeležencev se pričakuje, da so na taboru prisotni od začetka do konca tabora. Število udeležencev tabora je omejeno na 12 udeležencev.
Mednarodni ženski alpinistični tabor – Vallorcin Francija (RHM)
Koordinatorka za tradicionalno srečanje, ki bo od 6. do 13. septembra 2025 v Franciji (v Vallorcinu) je Jasna Pečjak. Na tabor vabijo vse slovenske alpinistke (tako starejše kot mlajše) in starejše pripravnice (plezajo izključno z alpinistko). V primeru (pre)velikega števila prijav bo število udeleženk tabora omejeno. Kandidatke bodo izbrane na osnovi desetih kopnih skalnih vzponov. Za vse udeleženke tabora je zahtevana suverenost v skalnih smereh z oceno V.
PREJELI SMO
Zanima me …
Vprašanje, ki nam ga je poslal gorski vodnik, je zanj postalo nesmiselno (ni se želel javno izpostaviti), ko smo mu omenili, da bo odgovor zapisan v tedenski rubriki. Na sicer (morda) umestno vprašanje bomo tako odgovorili kdaj drugič, …
PLEZALNE in BALVANSKE NOVICE
Mladi plezalci osvajajo Mišjo peč!
Skupina mladih plezalcev z vse Evrope pred kratkim preplezala nekatere najzahtevnejše smeri v tej pečini – mnogi med njimi so dosegli napredek. Pri Climb Istria so izbrali:
Juraj Gondžur: 12-letni slovaški talent, je preplezal svojo prvo smer 8b+ Missing link v desnem sektorju Mišje peči. Sledil še klasična smer 8a Giljotina.
13-letni Max Suchan iz Češke se je pridružil tistim, ki so preplezali Missing link (8b+), Giljotino (8a) in Pingvina (8a+) – odličen seznam za tako mladega plezalca.
Eva Cimperšek: 12-letna iz Slovenije, je vstopila v plezalni svet 8a s preskusom moči in vzdržljivosti Corto.
Nea Gržetić: trinajstletna plezalka iz Hrvaške, je preplezala svojo prvo 8a – največkrat ponovljeno 8a v Samsaro.
Jernej Kruder (le) vaja dela mojstra
Janja Garnbret ne skriva kaj vse počne, da lahko zmaguje …
Aljaž Motoh pri Prilepu
ID
