Tedenski pregled časo-pisja, …
V Dnevniku sta dva avtorja opisala, da je pri razgledišču Mala Osojnica na Bledu prišlo do tragične nesreče. Med reševanjem psa pasme belgijski ovčar, ki je padel z razgledišča, se je smrtno ponesrečil njegov lastnik. Družina pokojnega je upala, da je preživel vsaj pes. Iskalna akcija se je zaključila uspešno – ovčarja so našli.
K9 iskanje pogrešanih – Slovenija
Nina Knavs pa (tudi v Dnevniku) piše, da lahko ljudem, ki jim odstranijo klopa v ljubljanskem zdravstvenem domu, zaračunajo 50 evrov. Pacientom svetujejo, naj klopa odstranijo sami in to čim prej. Klopa odstranimo doma, najbolje s pinceto pacientom sporočajo v zdravstvenem domu. Dobro je, da to storimo čim prej, so še opomnili. »Tudi če ostane delček klopa neodstranjen, bo telo samo reagiralo na tujek in delčke izločilo,« so dodali v zdravstvenem domu. Po odstranitvi se lahko pojavi blaga rdečina. »Lahko pa se po določenem času razvijejo znaki bolezni s temperaturo, glavobolom, bolečinami v vratu ali značilen izpuščaj, ki se širi v obliki kolobarja dva do tri tedne po vbodu. V tem primeru je seveda potreben obisk pri zdravniku,« so opozorili.
Sebastjan Morozov opisuje dogajanje v slovenskih gozdovih, ki so vredne precej več, kot bi si kdorkoli mislil. Čeprav se je prirastek dreves v Sloveniji zadnja leta nekoliko zmanjšal, je še vedno večji od poseka. To pomeni, da Slovenija po vsej verjetnosti za obdobje 2021–2025 ne bo imela visokih izdatkov zaradi emisij toplogrednih plinov, kot je kazalo še v preteklem letu. Po njegovih besedah Primož Simončič, raziskovalca na Gozdarskem inštitutu Slovenije, se sicer na gozdove v Evropi gleda kot na trajnostni vir in trajnostni razvoj, medtem ko mnoge države zunaj Evrope, denimo v Aziji, vzpostavljajo monokulture plantaže. »Ponekod krčijo močvirja in vzpostavljajo plantaže za proizvodnjo palmovega olja. Pri sušenju in krčenju takšnih ekosistemov se sproščajo toplogredni plini. S sadnjo drevja sicer povečajo ponor, vendar v primeru monokultur vplivajo na stanje biotske pestrosti. Takšne monokulture so občutljive ob morebitnih napadih insektov, bolezni in drugih posledicah klimatskih sprememb,« je dodal Simončič. Dodajmo, da vsi skupaj gledajo le površinsko, če bi šli npr. na naše planine bi videli povsem izsekane goljave, ki jih za svoje potrebe še vedno pišejo pod gozdove, ki so res vse bolj razredčeni predvsem zaradi državnih …
Na Siolu je lepo število promocijskih sporočil, ki jih lahko vežemo v to kategorijo.
Pod naslovom Izziv Mie Krampl: srce prisega na plezanje, glava se boji padanja je intervju z drzno odločno plezalko, ki ima v svojih rokah, ima rada ima nadzor nad dogajanjem. A boji se padanja po koncu plezanja. Zanimivo, da to reče Mia Krampl, vrhunska športna plezalka, ki se je dvakrat kvalificirala na olimpijske igre. Črnolaska navdušuje z zanimivimi plezalnimi gibi in z odprtimi prijateljskimi gestami. Sem to, kar sem, pravi. Ni sledilka drugim, ampak sledi samo svojemu srcu: vsak njen tatu nosi osebno sporočilo, v prostem času pa rada zajaha motor ali obuje petke.
Anže Peharc želi v Braziliji pokazati več. Športne plezalce po azijski čaka vseameriška turneja s premiernim postankom karavane svetovnega pokala v Braziliji. Konec prihodnjega tedna se bo karavana ustavila v Curitibi, kjer bo na sporedu druga tekma svetovnega pokala v športnem plezanju v sezoni v disciplini balvani. Za nastop na tekmi so prijavljeni štirje Slovenci. Na seznamu brazilske avanture selektorja slovenske članske reprezentance Gorazda Hrena so Anže Peharc in Timotej Romšak pri moških ter Katja Debevec in Lucija Tarkuš pri ženskah. Tako Romšak kot Tarkuš bosta letos prvič nastopila na tekmah najvišje kakovostne ravni, za najizkušenejšima Peharcem in Debevec pa je že balvanski preizkus v Keqiau na Kitajskem.
Alenka Teran Košir je opravila intervju s selektorem slovenske reprezentance v športnem plezanju
v katerem selektor Gorazd Hren opozarja na odprta vprašanja glede olimpijske novosti.
Matej Podgoršek je pripravil Nasvet za izlet v hribe (86.), Polhograjski Dolomiti. Gor dol, gor dol, gor dol in v Polhograjcih naberemo tisoč višincev
M. P. je prav tako povzel sporočilo s PZS, da je izšel je prenovljen planinski vodnik Slovenska Istra in Kras – Na Primorsko, na planinske poti s pridihom čarobnega.
V Nedeljcu/STA so se spomnili na 50-let, odkar je Japonka Junko Tabei kot prva ženska stopila na najvišjo goro sveta, 8848 metrov visoki Mount Everest. In prav letos, po petih desetletjih, naj bi se zvrstil 1000. ženski vzpon na goro.
Pogovor z Matejem Bartolom iz Zavoda za gozdove. Smo v letnem času, ko srečanja z medvedjimi mladiči niso redkost, zato so na MMC RTV SLO strokovnjake z Zavoda za gozdove vprašali, kje v Sloveniji lahko naletimo na divje zveri in kako ravnati, da bo srečanje varno tako za človeka kot za žival.
STA novico, da na območju sedla Mlinca na meji z Avstrijo izvajajo poostren nadzor zaradi suma nezakonitega lova divjih petelinov, so povzeli tudi pri N1. Tako veliki kot mali petelin sta pri nas namreč strogo zavarovani vrsti, opozarja Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Inšpektor za lovstvo, ki je pristojen za območje Gorenjske, Blaž Križnar je za STA pojasnil, da v nadzoru niso odkrili morebitnih znakov krivolova. Akcijo na mejnem območju med Slovenijo in Avstrijo so izvedli predvsem iz preventivnih razlogov. “Pri nas je divji petelin namreč zavarovana vrsta, v Avstriji pa je lovna vrsta in ravno v tem času se začenja lov nanjo. Zato smo želeli divjemu petelinu, ki ga v Sloveniji kot zavarovano vrsto ščitimo vse od leta 1993, ob tem priložnosti dati poseben poudarek,” je povedal Križnar. Pojasnil je, da tovrstni nadzori niso enostavni, saj gre za težko dostopna območja. Nadzor je zato s skupnimi močmi izvedlo več različnih pristojnih služb oziroma organov. Ob tem so se strinjali, da bi bilo smiselno, da v najbolj kritičnih obdobjih vse službe ali pa vsaj kakšna izmed njih, bodisi policija bodisi inšpektorat še naprej izvajata tovrstne nadzore. Območje bodo sicer posebej nadzorovali tudi lovski čuvaji.
Prešeren 28. Memorial Luka Karničarja in Rada Markiča nad Jezerskim. V soboto, 10. maja 2025 je v organizaciji PD in GRS Jezersko potekal 28. Memorial Luke Karničarja in Rada Markiča. Spominsko skupno turo so zaradi izjemno slabe zime tudi tokrat izvedli na Spodnjih in Zgornjih Ravneh nad Češko kočo, kjer so za rep ujeli še zadnje zaplate snega. Zaradi še ene slabe zime z malo snega v dolini so se se organizatorji tudi letos odločili, da namesto spominskega turnosmučarskega tekmovanja organizirajo skupno turo v spomin na kolega gorska reševalca Luka Karničarja in Rada Markiča jezerske, dvojice od petih gorskih reševalcev inštruktorjev, ki so se leta 1997 smrtno ponesrečili med usposabljanjem v severni steni Turske gore v Savinjskih Alpah. Kljub kislemu vremenu so turni smuk izpod severnih sten Kočne in Grintovca izvedli v prešernem razpoloženju, saj so spomladanske razmere omogočale udobno vzpenjanje in zelo prijetno smuko. Po zaslugi oskrbniške ekipe Češke koče so turo zaključili ob topli enolončnici, kjer so z Lukom in Radom preživeli mnogo nepozabnih hribovskih trenutkov. Poslovili so se z željo, da jih naslednja zima obdari s snegom in omogoči še kakšno izvedbo memoriala v zimskih mesecih v dolini. Sporočilo je na PZSposlal Drejc Karničar.
V Gorenjskem Glasu gre Jelena Justin na Kijevski bat (1206 m).Bat je najvišji vrh t. i. Kijevskega Kozjaka ali Velikega Kozjaka – nekateri ga imenujejo celo Zagorski Kozjak –, ki leži v dalmatinski Zagori, južno od Knina. Njegova najbližja soseda sta mogočni pogorji Dinare in Svilaje.
Ob robu razstave o tržaškem alpinizmu Proti vrhovom, ki je postavljena v razstavni dvorani gradu svetega Justa, je v konferenčni dvorani grajskega objekta potekala konferenca, na kateri so se pobliže dotaknili slovenske gorniške izkušnje. Zvočni zapis je na RaiNews Furlanija Julijska krajina.
Podoben zapis je tudi na koprski TV …
