Slavko Svetičič na Gašebrum IV
V Pakistan odpotovala odprava, ki jo sestavljajo Slavko Svetičič, Tomaž Jamnik, Jure Oblak in Milenko Zver
Glavni cilj odprave je solo prvenstveni vzpon Slavka Svetičiča prek zahodne stene Gašebruma IV (7925 m). Gre za izredno zahtevno goro v neposredni bližini druge najvišje gore sveta K2. Nanjo se je poskušalo povzpeti že skoraj 20 odprav, vendar pa sta bili le dve uspešni.
Leta 1958 so po SV grebenu na vrh priplezali Italijani, l. 1986 pa Avstralci in Američani po SZ grebenu. Zahodno steno sta leta 1985 v osmih dneh preplezala Avstrijec Schauer in Poljak Kurtyka, vendar pa sta morala zaradi utrujenosti obrniti na severnem predvrhu.
Svetičič bo poskušal preplezati zahodno steno sam in po novi smeri. Odločilni dnevi za uspeh na gori bodo v drugi polovici junija. Izkušenj s težkimi solo vzponi in visokimi gorami Svetičiču ne manjka. Med drugim ima za seboj drzen solo vzpon po zahodni steni Anapurne I, ki se je končal le 100 metrov pod vrhom. Veliko težkih solo vzponov pa je opravil tudi v gorah okrog Chamonixa, kjer je lani v severni steni Grandes Jorasses preplezal eno najtežjih lednih smeri v Alpah.
Odpravo so podprli KOTG, Iskra Emco, Kras, ŠZ Idrija, IBE Elektroprojekt, Eltima, IMP TEN, Iskra zaščite, K2 šport, Iglu šport, Anapurna šport, Kolektor, Elektro Primorska, Motvoz in platno, Elektro Gorenjska, Mobitel, Elektroinštitut Milan Vidmar, Gorenjski tisk, Isostar, Loka, Iskra commerce, MAP trade in Etiketa.
(M. P.)
Predavanji v Mariboru
V sredo, 24. t.m. bosta v Mariboru dve alpinistični predavanji. Marko Prezelj in Andrej Štremfelj bosta imela ob 17. uri v dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru predavanje z naslovom Patagonija 95, na katerem bosta predstavila gorsko skupino Paine na jugu Čila.
Istega dne ob 21. uri bo v Novinarskem klubu Dušan Golubič predaval o Nepalu. Sponzor predavanja je trgovina Terra šport iz Maribora.
(M. P.)
Novi tekmi za državno prvenstvo
LJUBLJANA, RADOVLJICA – Državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše in srednje kategorije se je nadaljevalo 13. in 14. maja s tekmama v Ljubljani in Radovljici. Na močno previsni steni v OŠ Jarše v Ljubljani se je zbralo 55 tekmovalcev v srednjih kategorijah in videli smo zelo lepo tekmo. Pri starejših deklicah Katarina Štremfelj po slabi predstavi v Škofji Loki tokrat ni dovolila nobenega presenečenja. Pri starejših dečkih so vse kolajne odšle v roke plezalcem, ki sicer tekmujejo tudi v mlajših kategorijah, zmagal pa je drugič zapored Aleš Česen. Drugič na najvišji stopnički je končal tudi Aleš Strojan pri kadetih, pri kadetinjah pa je zmagala Maja Šuštar.
Naslednji dan so tekmovali najmlajši v Radovljici, kjer se jih je zbralo 74. Pri mlajših dečkih je prišlo do superfinala, kjer si je svojo letošnjo prvo zmago prislužil Blaž Rant. Z odličnim plezanjem pa si je Natalija Gros pridobila ne le zmago pri cicibankah, ampak je premagala tudi svoje starejše kolegice (za ml. deklice je smer ista).
Rezultati iz Ljubljane – starejše deklice: 1. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), Ž. Urša Šeliga, 3. Špela Šeliga (obe Šaleški AD), 4. Saša Truden (ŠPO Tržič), 5. Blaža Klemenčič (PK Škofja loka); starejši dečki 1. Aleš Česen, 2. Blaž Rant (oba-PK Škofja Loka), 3. Tomaž Valjevec (ŠPO Tržič), 4. Boštjan Potočnik (AO Impol), 5. Matjaž Jeran (AO Matica) in Erih Obrez (AO Celje); kadetinje:1. Maja Šuštar (AO Kamnik), 2. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič), 3. Rebeka Poček (SPO Radovljica); kadeti: 1. Aleš Strojan (PK Škofja Loka), 2. Tomaž Jevšnik, 3. Gorazd Hren, 4. Peter Bračič (vsi Šaleški AO), 5. Boštjan Temnikar (AK Alp, SI. Gradec).
Rezultati iz Radovljice – cicibanke: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Eva Finžgar (ŠPO Radovljica), 3. Teja Oman (ŠPO Tržič), 4. Polona Šentelj (PC Pivka), 5. Nikoka Potočnik (AO Impol) in Žana Jereb (AO Žiri); cicibani: 1. Darjan Potočnik (AO Impol), 2. Andrej Trošt (AO Matica), 3. Nejc Česen, Samo Bertoncelj (oba PK Škofja Loka) in Jošt Kosmač (AO Žiri); ml. deklice: 1. Špela Zula (ŠPO Radovljica), 2. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič), 3. Lučka Tranko (PK Škofja Loka), 4. Nina Hlebanja (AO Jesenice), 5. Tina Korošec (AO Kranj); ml. dečki: 1. Blaž Rant (PK Škofja Loka), 2. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 3. Anže Štremfelj, 4. Aleš Česen (oba PK Škofja Loka), 5. Klemen Bečan (ŠPO Tržič).
TOMO ČESEN
Smučarski spusti članov odprave na Gašebrum I
Smučarska odprava SKI8000 na osemtisočak Gašebrum I je tik pred odhodom – Več izjemnih smučarskih spustov
Kljub intenzivnemu iskanju sponzorjev in organizacijskemu delu za odpravo so njeni člani Marko Čar, Simon Čopi, Janez in Urban Golob, Matic Jošt in Iztok Tomazin v zadnjem obdobju opravili več kvalitetnih ekstremno smučarskih spustov.
Čar je aprila presmučal Povnovo dolino v Kočni, z vrha Velike Babe je odpeljal po grapi med Babo in Ledinskim vrhom, z vrha Velikega ozebnika pa skozi Jalovčev ozebnik.
22. 4. so Čar, Čopi, Urban Golob in Jošt presmučali Brdarsko grapo (IV, 450 m, 2. P) v S steni Bavškega Grintavca, medtem ko je Tomazin vodil medicinski del republiškega tečaja iz gorskega reševanja s helikopterjem, ki je bil hkrati v isti steni. Naslednji dan so Čopi, Jošt in Tomazin presmučali Žirovsko (V+, 550 m, 2 .P) v isti steni. Zaradi pomanjkanja snega so prvih 100 m smučali po nekoliko lažji varianti levo od originala.
Konec aprila so se Čar, Čopi, Urban Golob in Tomazin odpravili v Visoke Ture. 29. 4. so najprej preplezali, nato pa še presmučali znano smer Osrednji ozebnik (V, 850 m, 1. slov. spust) v S steni Sonnblicka, ki poteka po globoki grapi levo od vrha gore. Dosedanji ponavljala so se po dostopnih podatkih z roba stene prvi raztežaj v grapo spuščali po vrvi, oni pa so smer v celoti presmučali in to brez varovanja. Najtežji je bil prehod preko opasti na robu stene (55 do 60 stopinj). Nato se je strmina gibala okrog 50 st., v spodnjem delu pa se je unesla. Takoj zatem so se povzpeli še po ozebniku na Pilatus Scharte in ga tudi presmučali (V-,500 m). Naslednji dan (30. 4.) so vsi štirje kljub poslabšanju vremena vstopili v markanten, strm ozebnik, ki seka S steno Sonnblicka desno od glavnega vrha. Smučati so začeli 15 višinskih metrov pod robom stene, ker je bil v tem delu kopen navpičen kamin, ki ga ni bilo mogoče presmučati. Strma in lepa smer ima v zgornji tretjini stalno naklonino 52 do 55 stopinj, v srednji tretjini 50, v spodnji pa 47 do 50 (merili so z naklonomerom). Na izteku je bilo na prehodu robne zevi 5 m 70 st. Tudi tu so vse presmučali brez varovanja. Verjetno prvenstvena smer se imenuje Ples v megli (VI-, najstrmejšega dela je 400 m, cele stene pa 700 m). Vreme se je takoj zatem dokončno pokvarilo (megla, sneženje, odjuga s plazovi), zato so opustili druge načrte v steni Sonnblicka. Za trening so še isti dan opravili turni smuk s Hocharma (3254 m).
Čar je 4. maja sam presmučal Grapo s Kanceljnov (V, 800 m). Težave so zbrane v zgornjih 150 metrih, spodaj pa se naklonina grape giblje okrog 40 stopinj. Spust po grapi, katere osrednji del se lepo vidi z Mojstrovke, je verjetno prvenstven.
Vse spuste so opravili z opremo, ki jo nameravajo uporabljati pri načrtovanem spustu z osemtisočaka Gašebrum I -Čar s snežno desko, drugi pa s turnosmučarsko opremo.
MIHA PETERNEL
Športno plezanje
Klemen Mali (AO Kamnik) je preplezal Sonce v očeh(8a+ oz. X-) v Mišji Peči. Miha Praprotnik (AO Matica) je ponovil redko obiskano smer Čaj ob petih(8a+) v Vipavski Beli. Škofjeloški plezalec Franc Langerholc – Cac je v plezališču Pod Sušo opravil tretji vzpon v smeri Gož (8a+). Langerholc je star 37 let in pleza že 21 let, Gož pa je njegova do sedaj najtežja športna smer.
(M. P.)
Severna stena Matterhorna
Janko Meglič in Janko Rožič (oba AO Tržič) sta 1. maja popoldne vstopila v Schmidtovo smer v severni steni Matterhorna. Do noči sta preplezala spodnje ledišče. Ko sta prišla do skal, se je izkazalo, da so pokrite s pol metra debelo plastjo suhega nesprijetega snega. Ker bi bilo plezanje v takih razmerah prenevarno in prepočasno, sta se odločila za umik. Naslednji dan sta še enkrat vstopila in preplezala Levo smer (40 do 50 st., izstopni raztežaj IV, 600 m), ki se priključi grebenu Hornli 100 metrov pod kočo Solvay. Po grebenu sta nato v zimskih razmerah nadaljevala do vrha. Na vrh sta prišla 8 ur po vstopu v steno. Med sestopom so ju ogrožali plazovi. Po vpisni knjigi sodeč so bile sredi aprila v Matterhornu dober razmere, saj je neki Američan sam preplezal steno v 6 urah.
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Odprava v Peru
Člani plezalnega kluba Rifnik iz Šentjurja so organizirali alpinistično odpravo v perujske Ande, točneje v Kordiljero Blanco. Člani odprave so Dušan Debelak, Aleš Govedič, Aleš Nežmah, Viki Mlinar, Aco Pepevnik in Tomaž Žerovnik. Debelak in Žerovnik načrtujeta novo smer v osrednjem delu zelo zahtevne zahodne stene Huandoya. Po levem delu te stene so slovenski alpinisti pred leti že preplezali prvenstveno smer. Eden izmed ciljev odprave je tudi najvišji perujski vrh Huascaran. Domov se bodo vrnili sredi julija. Odpravo so podprli Alpos, Facig, Telcom, Macro Com, Viva, Elektro instalacije Selič, MM, MSK, Agrocom, Peitis in Dinos.
(M. P.)
Cassinova v Torre Trieste
Erik Švab in Ivo Buda (oba SPD Trst) sta v začetku januarja preplezala Cassinov raz v Torre Trieste (ED-, V / VI, A1, 600 m). Smer poteka po razu med vzhodno in južno steno. Za vzpon sta porabila 10 ur. Bivakirala sta med sestopom, ki je težaven in orientacijsko zelo zahteven. To je bil prvi zimski vzpon po tej smeri, opravljen v enem dnevu.
Švab je z Danielo Carsolana pozimi preplezal več ledenih slapov v Dolomitih (področji Sappada in Sottoguda) ter v dolini Val di Cogne pri Aosti. Za pomoč pri izvedbi vzponov se Erik Švab zahvaljuje Papi športu iz Trsta.
(M. P.)
V Verdonu in Arcu
Erik Švab (SPD Trst) in Daniela Carsolano sta plezala v Verdonu, kjer je v 200 metrov visokih stenah na stotine dobro opremljenih in lepih smeri. Na pogled sta preplezala Dingomaniaque (TD+, 6c+, 150 m), Les dalles grises(D+, 5c, 150 m) in Afin que nul ne meure (TD-, 5c, 150 m). Ponovila pa sta tudi eno od klasičnih smeri v teh stenah Pichenibule(ED-, 6c+, A0, 180 m).
Za prvi maj sta plezala v Arcu. Ponovila sta Zanzaro(7a+,250 m). Švab je celo smer preplezal kot prvi in na pogled. Celotna smer je sedaj na novo opremljena s svedrovci. V Arcu sta preplezala še več daljših smeri, med njimi tudi Mescalita (7a+, 200 m) v Rupe Secco. V tej smeri skala ni najboljša, pa tudi varovanje je večinoma urejeno z navadnimi klini, le na stojiščih so svedrovci. Tudi tokrat je Švab ves čas plezal kot prvi, vzpon pa je opravil na pogled.
(M. P.)
Tabor AO Kozjak Maribor
Med 27. aprilom in l. majem je AO Kozjak Maribor organiziral plezalni tabor v Mixnitzu, ki je izhodišče za stene v okolici Gradca (Breunntal, Rote Wand, …). Tabor je bil namenjen predvsem tečajnikom alpinistične šole, ki sta jo vodila Viktor Hribar in Sašo Puhmajer. Udeležilo se ga je kar 38 tečajnikov, 7 pripravnikov, 10 alpinistov in 4 alpinistični inštruktorji. V do 250 metrov visokih stenah so opravili 78 vzponov od tretje do šeste težavnostne stopnje. Smeri na tem področju so zelo dobro opremljene in kot take zelo primerne za plezanje s tečajniki.
(M. P.)
Nepreplezane gore v zahodnem Nepalu
V sredo je bila na PZS tiskovna konferenca, na kateri so člani izvidniške himalajske odprave v skupino Api – Nampa predstavili malo poznane gore v zahodnem Nepalu. Izvidnico je vodil Stane Belak –Šrauf (AO Matica), spremljala pa sta ga Jasna Bratanič (Akademski AO) in Boštjan Slatenšek (AO TAM Maribor). Iz Katmanduja so se dva dni vozili z avtobusi proti zahodu, nato pa po šestih pristopnega marša prispeli do krnice pod še nepreplezano, 3000 metrov visoko južno steno Apija (7135 m). Tam so na višini 4000 metrov postavili bazni tabor in v njem preživeli šest dni. V tem času so si ogledali okoliške gore in možnosti za vzpone nanje. Poleg Apija sta se jim zdela še posebej zanimiva JZ stena Nampe (6795 m, višina še nepreplezane stene 2500 m) in Z stena Bobaye (6808 m, še neosvojen vrh). Poleg teh gora je v okolici še več deviških šesttisočakov s težkimi stenami. Med raziskovanjem so se povzpeli še na dva neosvojena vrhova, visoka 5400 m in 5800 m. Vzpon na slednjega je trajal 12 ur. Ves čas so gazili globok sneg z naklonino od 45 do 60 stopinj.
(M. P.)
Island in Ekvador
LJUBLJANA – Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS bo v petek, 26. t.m. ob 17. uri v knjižnici PZS z diapozitivi predstavila popotovanji na Island in v Ekvador, zato so vabljeni vsi, ki so se že prijavili ali pa jih trekinga zanimata. V pisarni PZS prijave še sprejemajo. Nekaj prostih mest je tudi še za akcijo 4000.
Pri razdelitvi denarja so planinci zelo prikrajšani
KRANJ – Ob 95-letnici organiziranega planinstva v Kranju so na občnem zboru PD Kranj, ki je med najstarejšimi in največjimi planinskimi društvi pri nas, med drugim opozorili na probleme, ki ta čas otežujejo delovanje planinske organizacije. Kot je opozoril Franc Ekar, predsednik kranjskega planinskega društva, so najbolj prikrajšani pri delitvi proračunskega denarja.
Pri tem namreč vse premalo upoštevajo, da planinsko društvo skrbi za ureditev in zavarovanje številnih poti v gorah, po katerih brezplačno hodijo tudi mnogi ljudje, ki sicer niso člani planinske organizacije. Prav tako predstavlja precejšne finančno breme vzdrževanje visokogorskih postojank, ki se same ne morejo vzdrževati. Problem zase pa so tovorne žičnice za oskrbo planinskih postojank, za katere mora prav tako skrbeti le planinsko društvo, čeprav jih sicer uporabljajo tudi v primeru prevozov ob reševanju, gašenju požarov in drugih primerih.
Drug problem, na katerega opozarjajo kranjski planinci, je lastništvo društvenega premoženja. V Kranju se je namreč župan odločil, da bo občina prevzela v gospodarjenje in oskrbovanje družbene športne objekte, ki so jih doslej upravljale športne organizacije. V PD Kranj menijo, da so lastniki planinskih objektov, to je domov na Kališču, Ledinah in Krvavcu, lahko le kranjski planinci, ki so te domove sami zgradili ob pomoči podjetij in drugih.
Planinsko društvo Kranj ima po plačani članarini okoli 2000 članov. Svojo dejavnost ima razvejano po več sekcijah, ki uspešno delujejo. Najmlajši so vključeni v pionirski odsek, kije skrbel za vzgojo v osmih šolskih planinskih krožkih. Mladinski odsek ima 12 vodnikov, ki so učencem gimnazije in ekonomske šole pomagali pri izletih v gore. Odsek za planinsko hojo in vodništvo je med drugim organiziral 25 društvenih izletov, ki se jih je udeležilo skoraj 1600 planincev. Delovni so bili tudi markacisti, ki so v zadnjem času obnovili pot iz Mač na Kališče. Zelo uspešni so bili alpinisti, ki so opravili več kot tisoč vzponov in izvedli odpravo v Ande. Prav tako so bili uspešni tekmovalci v športnem plezanju. Člani GRS pa so se k sreči bolj kot reševanju ob nesrečah posvetili preventivi in usposabljanju.
LADO STRUŽNIK
TEKLI SO V SPOMIN BOŠTJANA KEKCA
Minuli petek je 26 zaposlenih v vojski in dva vojaka opravilo 40 kilometrov dolg tekaški maraton od vojašnice na Bohinjski Beli do kranjske vojašnice. Tek je bil posvečen spominu častnika Boštjana Kekca, ki je preminil ob vzponu na himalajsko goro K2. Kljub deževnem dnevu so imeli tekači večino poti lepo vreme, le na cilju v kranjski vojašnici jih je dodobra namočilo. Prvi je pot opravil Branko Velikanja iz Nove Gorice, ki je tekel 2.18,05, drugi pa je bil na cilju Mitja Zupan iz Radovljice (2.31.57). Z istim časom sta nato v Kranj pritekla še Drago Kladnik in Dušan Mravlje (2.34,35).
V. Stanovnik, slika: G. Šinik