Vrnitev uspešne odprave
Andrej in Davo Karničar smučala z vrha te težke in nevarne gore – Vrh je osvojil tudi Tomaž Humar – Zadnji osemtisočak za Slovenijo
V soboto zvečer se je v domovino vrnila glavnina odprave na Anapurno I (8091 m). Že na Brniku je odpravo pričakalo veliko ljubiteljev alpinizma, nato pa so vsi skupaj odšli na Jezersko, kjer so domačini pripravili alpinistom topel sprejem. Kot smo že poročali, so se na vrh Anapurne I povzpeli Andrej in Davo Karničar (AO Jezersko), Tomaž Humar (AO Kamnik) in mehiški alpinist Carlos Carsolio, ki je bil tudi član naše odprave.
Brata Karničar sta opravila prvi smučarski spust z vrha Anapurne, kar je prav gotovo največji podvig te odprave in verjetno tudi eden izmed večjih letošnjih himalajskih dosežkov nasploh. Z osvojitvijo Anapurne so slovenski alpinisti stopili na zadnji, štirinajsti osemtisočak. Prvi slovenski osemtisočak je bil l.1975 Makalu (8463 m). Anapurna I se je Slovencem kar dolgo upirala, saj je pred letošnjo uspešno odpravo zavrnila kar nekaj naših odprav. Gora je izredno težka in nevarna, o čemer priča tudi statistika: na vrhu je do sedaj stalo 80 ljudi, vendar pa je na njenih pobočjih za vedno ostalo kar 50 alpinistov.
Vodja odprave je bil Tone Škarja, njegov namestnik je bil Viki Grošelj, zdravnik odprave pa Damijan Meško. Poleg že omenjenih bratov Karničarjev, Tomaža Humarja in Carlosa Carsolia sta bila člana odprave še Janko Oprešnik in Stipe Božič (Hrvaška). Od Katmanduja do baze so potovali en dan z avtobusom, nato pa še 9 dni peš. Zadnji del poti je bil zelo nevaren, zato so morali napeti 500 metrov fiksne vrvi, da so nosači lahko prinesli tovore do baze.
Bazo so postavili na višini 4300 metrov. Z delom na gori so začeli 13. aprila. Do 25. aprila so se povzpeli do višine 6300 metrov in postavili dva višinska tabora. Vzpenjali so se po smeri prvopristopnikov (Francozi) iz leta 1950. Ta smer tehnično sicer ni preveč zahtevna, je pa objektivno zelo nevarna. Zato so na vseh nevarnih mestih napeli fiksne vrvi. Kar nekajkrat se je zgodilo, da so alpinisti obviseli na njih potem, ko jih je zbil plaz.
Andrej in Davo Karničar sta vzpon na vrh začela 25. aprila. Naslednji dan sta skupaj s Carlosom Carsoliom postavila tabor 3 na višini 6600 metrov. V njem so zaradi slabega vremena preživeli tretji dan vzpona, četrti dan pa so odšli naprej in na višini 7400 metrov postavili tabor 4. V njem so si nekoliko odpočili in se že malo pred polnočjo lotili zadnjega vzpona.
Malo pred polnočjo 29. aprila so v jasni noči odšli iz tabora 4 proti vrhu. Vrh so dosegli ob 8.25 uri. Na njem so ostali eno uro, nato pa sta se Karničarja s smučmi na nogah spustila z vrha. Carsolio je posnel prvih nekaj zavojev, nato pa je začel sestopati. Povedal je, da sta na mestu, kjer je on sestopal ritensko s cepinom in na konicah derez, Karničarja enostavno odvijugala mimo.
V suverenem stilu sta oba Karničarja nadaljevala s spustom vse do višine 4600 metrov, kjer je zmanjkalo snega, nato pa peš sestopila do baze. Za vzpon iz tabora 4 na vrh in spust do baze sta porabila le 18 ur. Tudi Carsolio je še isti večer prišel v bazo.
Viki Grošelj in Stipe Božič sta se povzpela v najvišji tabor 1. maja. V njem sta tri dni čakala na dobro vreme. Ko se je vreme 4. maja končno popravilo, je Božič zbolel. Grošelj se je sam poskusil povzpeti na vrh, vendar je po dveh urah odnehal in skupaj z Božičem začel sestopati v bazo.
Istega dne popoldne je Tomaž Humar s Šerpo Ardžunom po dolgem iskanju v megli našel tabor 4. Naslednji dan sta počivala, 6. maja ob 7.20 uri pa je Humar sam odšel proti vrhu. To je bil eden redkih dni, v katerem se vreme popoldne ni pokvarilo. Cel dan je gazil globok sneg in ob 19. uri, že po sončnem zahodu, stopil na vrh. Na njem je ostal le 10 minut, nato pa ob šibki lunini svetlobi sestopil nazaj do tabora 4. Naslednji dan je skupaj z Ardžunom sestopil v bazo.
Čeprav je Anapurna zelo nevarna gora, se je odprava srečno in uspešno končala, le Andrej Karničar se zaradi omrzlin na nogah še zdravi v Kliničnem centru.
Na tiskovni konferenci po prihodu odprave na Brnik so vodja odprave Tone Škarja, ki je tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije in predstavniki tovarne Induplati podpisali sponzorsko pogodbo.
Odprava na Anapumo I je bila financirana izključno s sponzorskim denarjem. Pokrovitelji odprave so bili Alpina, Induplati, Krka, Elektro Lj., Intertrade ITS, Jub, Elektro Gorenjska, Iskra Commerce in Iskra Emeco. Sponzorji odprave so bili Motvoz in platno, Dietetika Lj., Titan, trgovina Anapurna, Savske elektrarne, Elektro Mb., Elektro Ce., Elektro Primorska, Intereuropa.Dia studio Klemene, Gorenjski tisk, tiskarna Tone Tomšič, Lek, Tosama, Svila, Droga, Toper, Kolinska, Kontiki, Elan, Nordica, Proloco, Gorenjka, Treking šport, Grafika Jani Pokovec, Miro Jeglič Benecom, BTC hala 20 in Porenta.
MIHA PETERNEL
ALPINISTIČNE NOVICE
Nova smer v Mišji Peči
V Mišji Peči nad Ospom, ki sodi med plezališča evropskega formata, nastajajo vedno nove smeri. Matej Grilc, med plezalci bolj znan kot Žile, je v predelu imenovanem Hladilnik preplezal novo smer Pingvin (8a+ oz. X-). Smer poteka poleg enako ocenjene smeri Sonce v očeh. V Pingvinu so zares težki le štirje gibi. Omenimo še uspeh mladega kranjskega plezalca Davida Stepanjana, ki je uspel ponoviti Mrtvaški ples (8b oz. X) v istem plezališču.
(M. P.)
Plezanje v granitu
Tomaž Jakofčič (Akademski AO) in Gregor Kresal (AO Lj.-Matica) sta obiskala dolino Val di Melo v Italiji. V steni Scoglio della Metamorfosi preplezala smer Libe La (VII, A3 / VI+, A2, 340 m). V spodnjem delu sta preplezala en ratežaj nove variante po vodoravni poči (A2). V najtežjem tehničnem raztežaju se je potrebno nekajkrat obesiti v bakrene glavice. Nad njim pa je psihično najzahtevnejši raztezaj, ki poteka po gladkih ploščah (VII). V celem raztežaju so zavrtani trije svedrovci, drugega varovanja pa se ne da namestiti.
(M. P.)
V Storžiču in Beli Peči
Filip Bence je v začetku maja Storžiču soliral Črni graben (V, 400 m). Vzpon je na 27. obletnico svojega prvega vzpona prek severne stene Storžiča.
V Beli Peči je v enem dnevu preplezal Planšarsko (VI, A2), Soj pot (V, A1), Jubilejno (V+) in Božično (VI-, A2), vmes pa je dvakrat sestopil po Sleparski(V- / III – IV).
(M. P.)
Bohinjske gore Tineta Miheliča
»Julijske Alpe – Bohinjske gore« Tineta Miheliča je že izšel, ni še dolgo tega, kar so v knjigarne poslali drugo (deloma popravljeno in dopolnjeno) izdajo vodnika »Plezališča Slovenije«, v kratkem pa bo še izšel tudi vodnik Andreja Stritarja »Grintovci – Pristopi z juga«, to je sporočilo tiskovne konference, ki jo je založba SIDARTA v petek pripravila v prostorih Kulturno informacijskega centra Križanke v Ljubljani.
Prvi Sidartin vodnik za Julijske Alpe (v načrtu sta še dva: Trenta in Zgornja Savska dolina) bomo podrobneje predstavili prihodnjič. V njem je avtor opisal 50 izbranih izletov, tako kot jih zna le on. Svoje k uporabnosti (pa tudi estetski vrednosti) je dodal Danilo Cedilnik – Den, ki je prispeval risbe, Marija Cvetek je dodala izviren zapis »Mi Bohinjci sredi raja«, številni fotografi izjemne barvne fotografije, IGF pregleden zemljevid … Res vodnik, ki si ga velja nabaviti tudi boljšim poznavalcem bohinjskih gora.
FRANCI SAVENC
Plezalci v Pivki
PIVKA – Konec tedna se bo na umetni steni v Pivki, z drugo tekmo, nadaljevalo državno prvenstvo v športnem plezanju. Najbolj zanimivo bo v soboto, 3. junija, ko se bodo med seboj pomerili člani in članice, saj bodo na startu vsi najboljši! Kvalifikacije se bodo začele ob 12. uri, finale pa bo ob 20. uri. Prireditelji iz PC Pivka, ki jih vodi Pavel Tanko, pričakujejo lepo tekmo in zanimive boje. Naslednji dan se bodo pomerili še naši najmlajši plezalci v štirih kategorijah (ob 10. uri). Za najmlajše bo to že tretja in obenem zadnja tekma pred jesenskim nadaljevanjem.
(T.Č.)