Alpinistične novice 20/1995

Brata Karničarja prva smučala z Anapurne

Slovenski alpinisti so se povzpeli še na 14. osemtisočak, poslednjega, ki jim je še manjkal
KATHMANDU – Agencija Reuter je posredovala novico: »Kot je sporočilo nepalsko zunanje ministrstvo, sta dva slovenska alpinista opravila izjemen podvig: smučala sta z vrha Anapune 1 (8091 m), desetega najvišjega vrha sveta. Ministrstvo nadalje poroča, da sta brata, ki sta doma z Jezerskega v Sloveniji, in mehiški alpinist, dosegli vrh Anapurne 29. aprila prek severne stene. 32-letni smučarski inštruktor Davorin Karničar in 25-letni Drejc Karničar sta smučala z vrha v bazni tabor (4300 m) v enem dnevu. Torej: prvi nepretrgan smuk s kakega osemtisočaka. Pred 15 leti je po tem pobočju že smučal francoski alpinist, vendar smuka ni opravil v celoti. Mehičan Carlos Carsolio (32, Mexico City) je opravil svoj deveti pristop na osemtisočak. Več jih ima le še sedem alpinistov.
Čeprav agencijska vest ni popolna – zanima nas, na primer, ali so s tem odpravo tudi že zaključili, kako je bilo s prvenstvenim vzponom, ali so poskušali priti na vrh tudi še drugi … in kdaj se vrnejo v Katmandu, je vendarle že završalo po Sloveniji: slovenski alpinisti so se torej povzpeli tudi na 14. osemtisočak, poslednjega, ki jim je še manjkal!
Brata Karničar, ki že nekaj časa presenečata z izjemnimi podvigi na strmih smučinah, pa sta uresničila davni sen alpinističnih smučarjev: v enem smučati z vrha osemtisočaka vse do njegovega vznožja. Ob tem, seveda, da se jima je posrečilo še prvima smučati z vrha Anapurne.
Francoski alpinist Yves Morin, ki je to poskušal 1979 se je namreč po opravljenem šestem pristopu na vrh (30. aprila s Sigayretom) in smučanju do T4 v katerem je prenočil, nekje na višini 7500m smrtno ponesrečil.
Čestitka tudi Mehičanu Carsoliu, ki se je v družbi z našimi izkazal na dragem najvišjem vrhu sveta na K2. Je daleč najuspešnejši »zbiralec osemtisočakov« iz Južne Amerike in v tem uspešno sledi našemu Vikiju Grošlju.

(F. S.)

D. Karničar že doma
Drejc Karničar (AO Jezersko), ki je 29. aprila skupaj z bratom Davom smučal z Anapurne I (8091 m), se je zaradi omrzlin predčasno vrnil v domovino. Na poti domov ga je spremljal zdravnik odprave dr. Damjan Meško. Na Brnik sta prispela v soboto 13. maja. Na letališču so ga pričakali njegovi sokrajani z Jezerskega, predstavniki Planinske zveze Slovenije in več ljubiteljev alpinizma.
Takoj po prihodu je Drejc Karničar podrobno opisal vzpon na Anapurno in spust z nje. Davo in Drejc Karničar ter mehiški alpinist Carlos Carsolio so malo pred polnočjo 29. aprila začeli z vzponom iz tabora 4 (7400 m) proti vrhu. Noč je bila jasna in zelo mrzla. Vse do dneva so se vzpenjali po dolgih pobočjih, ki so jih pripeljala pod vršni koluar. Po njem so se povzpeli na vrh, ki so ga dosegli nekaj po osmi uri. S tem je bil prvi cilj odprave dosežen, saj je bila Anapurna do 29. aprila zadnji osemtisočak, na katerem še ni stal slovenski alpinist. Pred Karničarjema pa je bila še ena naloga: smučati nazaj v dolino. Z vrha Anapurne ni smučal še nihče, pa tudi smučarski spusti z drugih osemtisočakov so sila redki.

SPET DOMA – Drejc Karničar (levo) s prijateljem Urbanom Golobom na brniškem letališču. (Foto: Mirko Kunšič).

Hitro sta nataknila smuči. Prvih nekaj zavojev z vrha je Carsoliu uspelo posneti z video kamero. Težavno mesto na izteku koluarja, kjer je bil sneg trd in leden, sta odpeljala popolnoma varno. Brez večjih počitkov sta smučala proti bazi. Pod tretjim taborom sta si morala pomagati s fiksnimi vrvmi. Po njih sta se spustila čez dva desetmetrska navpična odstavka. Na enem od teh spustov se je Drejc tik pred tlemi tako zapletel v vrvi, da je moral sneti smučko in z robnikom prerezati vrv, na kateri je visel. Prismučala sta prav do konca snega na višini 4600 metrov. Ob sedmih zvečer sta se vrnila v bazo. Drejc se sploh ni zavedal, da je hudo pomrznil po nogah. Šele naslednje jutro je opazil, da so njegove noge trde in modrikaste. Dr. Meško je takoj začel s terapijo. Po njegovih besedah omrzline niso tako hude, da bi Drejcu onemogočile nadaljevanje njegove alpinistične poti.
Za Karničarjema se je 6. aprila na vrh Anapurne povzpel še Tomaž Humar (AO Kamnik).
Glavnina odprave se bo predvidoma vrnila 23. t.m. Na Jezerskem bodo ta dan primerno proslavili. Drejc Karničar: »Ponosen sem, da sem osvojil zadnji osemtisočak za Slovenijo, še posebej pa sem vesel, da je to prvi osemtisočak za Jezersko!«

(M. P.)

Smučali z vrha Eigerja (3970 m)
Klinar, Ogrinec in Zorčič so presmučali zahodno steno Eigerja – V zgornjem delu je bil sneg trd, spodaj pa že mehak.
Eiger slovi predvsem po svoji 1800 m visoki severni steni, ki je do leta 1938, ko je bila prvič preplezana, štela za enega izmed treh zadnjih alpinističnih problemov v Alpah. 6. maja so njegovo zahodno steno presmučali Tomaž Klinar, Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič. Ta stena sodi med klasike alpinističnega smučanja, prvi pa jo je v 70. letih presmučal Sylvain Saudain. To je že drugi uspeh slovenski ekstremnih smučarjev v Eigerju, saj je pred leti Davo Karničar (ki je pred nekaj tedni smučal z vrha Anapurne) presmučal izredno zahtevno Lauperjevo smer v severovzhodni steni.
Ogrinec (AO Črnuče) ter Klinar in Zorčič (oba AAO) so v Grindelwald prispeli 4. maja. Pričakalo jih je lepo vreme in zasnežene gore, saj je v dneh pred njihovim prihodom zapadlo dober meter snega. Naslednji dan so se z zobato železnico odpeljali do postaje Eigergletscher. Zvečer so si dobro ogledali 1600 m visoko zahodno steno Eigerja, po kateri se običajno sestopa z vrha.
6. maja so že ob 4. uri zjutraj začeli z vzponom. Ob zori so našli dober in hiter prehod mimo serakov sredi stene. Nad njimi se je Zorčič odločil, da bo presmučal Buhlovo varianto (V+, 1500 m), ki se začne na JZ grebenu desno od vrha. Klinar in Ogrinec pa sta se odločila za Saudainovo smer (VI-, 1650 m), ki se začne prav na vrhu. Po orientacijsko zahtevnih in ponekod slabo zasneženih prehodih sta ob desetih prišla na vrh. Približno istočasno je na višini 3850 m prišel na JZ greben tudi Zorčič.
Andrej Zorčič je na grebenu dve uri čakal, da bi sonce omehčalo skorjast sneg, nato pa je odsmučal proti dolini. Na zgornjih pobočjih je bil sneg še vedno trd, spodaj pa je bil že precej mehak. Klinar in Ogrinec sta na vrhu čakala nekoliko dlje, nato pa odpeljala prvih sto metrov. Ker je bil sneg še vedno trd, sta se ustavila in počakala do dveh popoldne. Nato sta nadaljevala. V sicer skalnatem pobočju sta našla prehode, ki so ju po levem delu stene pripeljali v osrednjo grapo. Spodnji del stene sta presmučala zelo hitro, saj je na serake sijalo toplo sonce.

MIHA PETERNEL

Čufarjeva najbolje od naših na SP
ŽENEVA – Tu se j e končalo letošnje svetovno prvenstvo v športnem plezanju. V ženski konkurenci se je izmed naših Martina Čufar po zelo dobrem plezanju (splezala je smer do vrha) uvrstila v polfinale, kjer pa je bila slabša in na koncu zasedla 14. mesto. Naša druga predstavnica Metka Lukančič je osvojila 28. mesto. Pri moških se je v polfinale uvrstila trojica naših: Grom, Guček in Jensterle, Mejovšek pa je izpadel. V polfinalu pa so se nato uvrstili na naslednja mesta: Vili Guček je bil 22., Aljoša Grom 27., Franci Jensterle pa 28. Matej Mejovšek je bil uvrščen okoli 35. mesta.
Naši so sodelovali tudi v hitrostnem plezanju in to precej bolj uspešno. Lukančičeva se je uvrstila med 8 najboljših, tam pa se ni več uvrstila v polfinale. Martina Čufar je bila na 9. mestu.
Rezultati, ženske: 1. Robin Erbesfield (ZDA), 2. Laurence Guyon, 3. Liv Sansoz (obe Fra); 4. Muriel Sarkany (Bel), 5. Marie Guillet (Fra), 6. Marietta Uhden (Nem),… 14. Martina Čufar, 28. Metka Lukančič; moški: 1. Francois Legrand, 2. Arnaud Petit (oba Fra),3.Eli Chevieux (Švi), 4. Francois Coffy, 5. Francois Lombard, 6. J. Baptiste Tribout, 7. Frederich Coroler (vsi Fra), 8. Evgenij Ovčinikov (Rus), 9. Marek Haulik (Češ),… 22. Vili Guček, 27. Aljoša Grom, 28. Franci Jensterle, 35. Matej Mejovšek; hitrostno plezanje, ženske: 1. Natalie Richer (Fra); moški:1. Andrej Vedenmeer (Ukr).

(T. Č.)

Plezalci dobili prvaka
Erbesfieldova in Legrand nova svetovna prvaka – Med našimi Martina Čufar na 14. mestu – Pri moških so bili Guček, Grom in Jensterle v polfinalu

KRANJ – Na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki je bilo od 5. do 7. maja v Ženevi, je sodelovalo 79 tekmovalcev in 48 tekmovalk iz 22 držav. Slovenska reprezentanca je v Švico odhajal z velikimi upi, ki pa se žal v celoti niso uresničili. Martina Čufar je sicer upravičeno upala na finale, toda tudi 14. mesto je naša najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih.
Čufarjeva, ki ima sicer šele 18 let, je četrtfinale začela nekoliko živčno, toda kot ena izmed 15 plezalk je splezala smer do vrha. Naša druga reprezentantka Metka Lukančič je začela dobro, vendar ni mogla preko edinega težjega mesta v smeri in na koncu se je morala zadovoljiti z 28. mestom.
Moški del reprezentance je realni cilj, to je uvrstitev v polfinale, dosegel. Tja so prišli kar trije, in sicer Aljoša Grom, Vili Guček in Franci Jensterle, zelo blizu pa je bil tudi Matej Mejovšek. V ženskem polfinalu je Čufarjeva plezala živčno in temu primerno slabo. Povedala je, da se ne spomni kdaj je zadnjič nastopila tako v slabi luči. S finalom tako ni bilo nič, vendar za odlično mojstranško tekmovalko to prav gotovo ni bilo zadnje svetovno prvenstvo. Fantje so plezali po svojih trenutnih sposobnostih, treba pa je vsekakor reči, da je bil Guček vseeno zelo blizu velikega uspeha, saj mu je do finala zmanjkal slab meter in pol.
Naši so potem nastopili tudi v hitrostnem plezanju, kjer je bila najbolj uspešna Lukančičeva, ki se je uvrstila med osmerico, več pa tudi njej ni šlo. Nastop je minil brez vsakršnega poprejšnjega treninga, zato kaj velikega tudi ni bilo moč upati. Treba je tudi povedati, da nasploh med plezalci prav velikega interesa za nastop v hitrosti ni bilo.
In kako je bilo pri vrhu razpredelnice letošnjega svetovnega prvenstva? Pri ženskah sta bili Američanka Erbesfieldova in Francozinja Guyon enaki v finalu in enaki v smeri »after work« (finalisti so vzponu na pogled prišteli še višino, splezano v smeri, v kateri so imeli na voljo 20 minut treninga). Američanka je postala svetovna prvakinja zaradi boljšega rezultata v polfinalu. Toda treba je dodati še eno veliko napako, ki so jo storili sodniki. Quyonova je stopila na svedrovec, vendar je niso ustavili. Tudi po pritožbah se na splošno začudenje vrstni red ni spremenil. V finalu so bile poleg teh dveh še Francozinji Sansoz in Guillet, v zadnjem času zelo dobra Belgijka Sarkany in znanka kranjskega Mastra Nemka Marietta Uhden.
Moški finale je bil po pričakovanju francoski, saj so od devetih finalnih mest Francozi pustimi drugim samo tri. Pri plezanju na pogled je bil daleč najboljši Francois Legrand, v smeri »after Work« pa se je bolje odrezal Amaud Petit. Toda starejši od bratov Petit je le splezal za malenkost premalo in zlata kolajna je pripadla Legrandu, ki se je naslova svetovnega prvaka zelo veselil. V zadnjih letih je bil skoraj nepremagljiv, ob koncu lanskega in na začetku letošnjega svetovnega pokala pa so ga na najvišji stopnički zamenjali kolegi iz re-prezentance, ki je bila tudi na tem prvenstvu izredno uspešna. Med prvih sedem mest so spustili samo Švicarja Chevieuxa, ki pa jim vendarle ni dovolil, da bi pobrali vsa odličja in si je zasluženo priplezal bron. Sledili so Coffy pa lanski zmagovalec svetovnega pokala Lombard, neuničljivi Tribout ter Coroller, na koncu pa sta v finalu pristala Rus Ovčinikov in gotovo eno izmed presenečenj češko tekmovalec Haulik. In ko smo že pri presenečenjih, potem omenimo še nekaj negativnih. Med temi je gotovo slaba uvrstitev Japonca Hirayame in Italijana Brenne (delila sta si 16. mesto) ter njegovega rojaka Zardinija, ki je bil slabši od vseh naših treh polfinalistov. Vse najboljše plezalce sveta sedaj čaka nekaj časa počitek (razen za tiste najvišje uvrščene na lestvici, ki se bodo udeležili tekmovanja Master v ZDA). Svetovni pokal se bo namreč nadaljeval šele jeseni, ko bodo predvidoma še štiri tekme. Še pred tem pa bomo nekaj najboljših lahko ponovno videli na Mastru v Kranju, seveda tudi z vso slovensko reprezentanco, ki so jim pri nastopu na svetovnem prvenstvu v Ženevi pomagali Nil, Ros pletilstvo, Eva šport, Eurosport trade, Mojster Janez in Ferocom (vsi iz Ljubljane).
Rezultati iz Ženeve, ženske: 1. R. Erbesfield (ZDA), 2. Guyon (Fr), 3. L. Sansoz (F), 4. M. Sarkany (Bel), 5. M. Guillet (F); 14. M. Čufar, 28. M. Lukančič (obe Slo); moški: 1. F. Legrand, 2. A. Petit (oba F), 3. E. Chevieux (CH), 4. F. Coffy, 5. F. I. Lombard, 6. J. B. Tribout, 7. F. Coroler (vsi F), 8. E. Ovčinikov (Rus), 9. M. Haulik (CZ); 22. V. Guček, 27. A. Grom, 28. F. Jensterle, 35. M. Mejovšek (vsi Slo).

TOMO ČESEN

Začetek državnega prvenstva za mlade plezalce
ŠKOFJA LOKA – Pred dnevi se je v škofjeloški dvorani Poden začelo letošnje državno prvenstvo v športnem plezanju tudi za mlajše in srednje kategorije. Na prvi tekmi je v dveh dneh nastopilo 135 plezalcev iz vse Slovenije, med katerimi so bili daleč najuspešnejši zastopniki gorenjskih klubov. Rezultati iz Škofje Loke – cicibanke: 1. Šantelj (PC Pivka), 2. Oman (ŠPO Tržič), 3. Gros (PK Škofja Loka), 4. Finžgar (ŠPO Radovljica), 5. Lahajnat (SPO Tržič); cicibani: 1. N. Česen (PK Škofja Loka) 4. Potočnik (AO Impol), 5. Glivar (ŠPO Radovljica); ml. deklice. 1. Guzzi (ŠPO Tržič), 2. Žula (ŠPO Radovljica), 3. Ramovž (AO Kranj), 4. Hlebanja (AO Jesenice), 5. Bogataj (ŠPO Idrija); ml. dečki: 1. A. Česen, 2. Štremfelj (oba PK Škofja Loka), 3. Bečan in Valjavec (oba ŠPO Tržič), 5. Rant (PK Škofja Loka); st. deklice: 1. Truden (ŠPO Tržič), 2. Šeliga, 3. Šegha (oba Šaleški AO), 4. Klemenčič (PK Škofja Loka), 5. Guzzi (ŠPO Tržič); st. dečki: 1. A. Česen (PK Škofja Loka), 2. Potočnik (AO Impol), 3. Rant (PK Škofja Loka), 4. Bečan (ŠPO Tržič), 5. Štremfelj (PK Škofja Loka); kadetinje: 1. Gradišar (ŠPO Tržič), 2. Šuštar (AO Kamnik), 3. Poček (ŠPO Radovljica); kadeti: 1. Strojan (PK Škofja Loka), 2. Bračič (Šaleški AO), 3. Homan (AO Impol), Sova (SPO Tržič) in Jevšnik (Šaleški AO).

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Srečanje v Tamarju
Tradicionalno srečanje članov Akademskega alpinističnega odseka – memorial VTK – bo v petek in soboto,26. in 27. t.m. v Tamarju. V petek zvečer bo družabni večer. V soboto ob 8. uri bo start Dirke okrog kola. Kol bo zapičen na Kotovem sedlu, start in cilj pa bosta pri koči v Tamarju. Udeleženci morajo imeti s seboj turne smuči. Zmagovalec bo tisti, ki bo najhitreje opravil s celo progo.

(M. P.)

Ledeniški tečaj
Planinska zveza Slovenije prireja začetni in nadaljevalni ledeniški tečaj, ki bo od 25. do 28. t.m. v Otztalerskih Alpah (jugozahodno od Innsbrucka). Tečaj je namenjen predvsem starejšim pripravnikom in alpinistom, ki že imajo nekaj izkušenj z zimskimi turami. Cena tečaja je 5000 SIT. Prijave in podrobnejše informacije lahko dobite naj PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel.] (061) 312-553  (ga. Meta Vukič). Prijave sprejemajo do 22. maja.

(M. P.)

Borza rabljene opreme
Na radiu Glas Ljubljane je vsak petek ob 13.45, po oddaji Planinski svet, na sporedu Borza rabljene planinske opreme. Če želite rabljeno opremo prodati ali kupiti, pokličite na tel. (061) 325 – 967  ali fax 13- 33 – 001.

(M. P.)

Gore in ljudje
Po cesti čez Vršič se vsako leto vozi na tisoče ljudi. Le redki pa si cesto podrobneje ogledajo in vedo za številne pretresljive podrobnosti, povezane z njeno gradnjo. Cesta, ki na vrhuncu poletne turistične sezone postane pravi prometni in ekološki problem, saj zaradi strahotne prometne gneče vozila komaj korakoma lahko napredujejo po njej, je življenjsko pomembna povezava med Gorenjsko in dolino Trente. In ta pomembna zveza je vsako leto dolge mesece, ko je cesta zasnežena, pretrgana. Oddaja Gore in ljudje bo tokrat namenjena vršiški cesti in Trenti ter ljudem, ki v prelepo alpsko dolino ne prihajajo samo na izlet, ampak v dolini živijo. Živijo z dolino, s Sočo, svojo osamljenostjo in z gorami, ki se tako rekoč sklanjajo nadnje in so neločljiv del njihovega življenja …

(T.O.)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja