Alpinistične novice 20/1985

Veliko prostih ponovitev, nekaj prvenstvenih vzponov – Srečo Rahberger je v Paklenici opravil najtežje proste ponovitve doslej pri nas – Med plezalci v Paklenici so bili tudi Američani

Poznavalci pravijo, da »Paklenica 85« vendarle ni bila podobna nekaterim prvomajskim srečanjem jugoslovanskih alpi­nistov v preteklosti. Tudi obisk je bil manjši, le redki vzponi so močneje odmevali. Sicer pa je bila pod steno Aniča kuka priznana družba, tudi tujcev ni manjkalo, celo o Američanih poročajo.
Preplah zaradi “turistične takse” se je – upajmo, da ne le začasno – kmalu polegel. Uslužbenci parka so namreč zatrjevali, da so po 250 din na dan terjali le od tujcev, pa še to samo zato, ker je na nekih tujih prospektih za alpinistični tečaj v Paklenici našteta tudi taksa za kampiranje.
Posebej velja omeniti Sreča Rehbergerja (AO Kran), ki je namreč plezal z Nušo Romih ( AO Tržič ). Prosto sta (oba!) ponovila Domžalsko, Petrovo, Švicarsko, Ježa (morda celo 1. PP, VI) in Kanjon direkt (VII-) 25. aprila je Srečo opravil 1. (ali 2.) PP Variante Šaleške (VII), dan kas­neje pa je na enak način preplezal še Levo Tržiško. Dan OF so Rehberger, Mitja Praprotnik in Jernej Stritih (zadnja dva AO Železničar) počastili z zanimivim prvenstvenim vzponom (potem, ko so med spustom z vrvjo poprej zavrtali luknjo za en klin, drugega pa zabili na klasičen način). Oce­na PP Raza za romantike je VII + , za varovanje sta potrebna le ena ali dve zagozdici, dva raztežaja dolga nova smer pa vodi direktno na monoliten steber desno od Raza za kladivce.
Nadalje je Rehberger z Radom Markičem (28. aprila) PP Hidrogliser, dan kasneje pa z Romihovo še Barba­ro (plošče, ki jo je Slabe za PP ocenil IX), za katero predlaga oceno VIII + . 30. aprila je Rehberger (z Romihovo) prosto ponovil Šubaro direkt. V pr­vem poskusu je prišel že do konca prečnice pod drugo streho, ko se je moral zaradi mokre skale prijeti za klin. Vrnil se je na začetek prečnice, kjer se je dalo za silo spočiti in poskusil znova … 3. Tokrat je šlo, vzpon pa je ocenil VII+, VII+, VII. 2. t. m. pa je opravil še najtežjo prosto ponovitev pri nas doslej. Prvi tehnični odstavek v Jenjavi (lahko se mu je izogniti po Riu) je ocenil z VIII, drugega z IX- in naslednji raztežaj z VIII+ višje, pa je tudi bilo še več mest VII-, VI+. Za zaključek pa je 4. t. m. PP še Klin.
Hidrogliser (vstop je takorekoč iz vode) sta prva preplezala Aleš Dolenc in Igor Jamnikar (oba AO Matica) 23. aprila. Nova smer vodi desno ob Celj­skem stebru, v njej sta pustila pet svedrovcev in navaden klin, ocenila pa sta jo s VI+/V-VI in hitro je postala ena od »modnih« smeri. (Ro­man Mihalič. član AO Novo mesto, jo je PP celo šolo), točno čez teden dni sta preplezala novo smer še po ploš­čah leve od smeri Hugga wugga. V njej je ostalo sedem svedrovcev in klin. ocena je VII, VII- , VI-, ime pa Hare Krishna. Jamnikar je kasneje prosto ponovil še Slovensko (VII +, z Elo Leskovšek), z Andrejem Kmetom (Trbovlje) pa sta na enak način pre­plezala še Utopijo 85 (VIII).

Jernej Stritih in Mitja Praprotnik sta 25. aprila opravila zanimivo preče­če v steni Aniča kuka: Akademska – Mosoraška, ki sta ga ocenila z A3, VI+/V+, 15 raztežajev (ok. 650 m), plezala po 11 ur, mestoma tudi nenavezana, da je šlo hitreje (nekaj podob­nega je pred leti opravil že F. Knez, ki pa je bolj povezoval prečnice). Z Janijem Brazom pa je Praprotnik preple­zal tudi novo — direktno izstopno va­rianto Celjskega stebra (V+).
O novi smeri (Depresija, VII+, 50 m) poroča tudi Edo Kozorog (Soški AO), ki jo je PP 31. aprila z Rokom Kolarjem, in sicer po zajedi med sme­rema Karabore in Domžalsko. Tudi ta dva sta smer prej opremila (z dvema svedrovcema). Za Švicarsko, ki jo je tudi ponovil (PP) po Kozorog meni, da ni težja od Domžalske (VI+, preje VII-).
Zanimivo je sporočilo iz AO Trbov­lje. Vili Guček je 27. aprila kot prvo prosto ponovil Utopijo 85. Njegov to­variš na vrvi Andrej Kmet pa se je moral nekajkrat prijeti za kline. Zato je šel 1. maja še enkrat v to smer (z Jamnikarjem) in uspel (VIII). Guček je z Američanom Petrom Hiltnerjem PP (VII-). Primorsko varianto Karabora, z Baničem in Primožičem (oba AO Celje) pa so 1. maja PP (l. P) Depresijo. Guček in Kmet sta 2. t. m. opravila še 2. P smeri Psyho killer, VII., morda VII+.

Metod Škarja je s sestro Simono (oba PP) za ogrevanje med drugim preplezal Karabore, 29. aprila pa je (verjetno 1. P) preplezal Italijansko smer (50 m od parkirišča). Začne se s poti, visoka je en raztežaj, svedrovci so že v steni, ocena pa VIII+. Zadnje­ga aprila je prosto ponovil (z Jagodi- cem) še Klin, 1. t. m. pa sta Jagodic in Škarja opravila 1. P smeri Psyho killer. Menita, da ima smer, ki sta jo lani novembra preplezala Karo in Slabe, povsem m primerno ime, oceno pa VII/ VI/VII. Še isti dan sta potem ponovila tudi Utopijo 85 (Škarja PP).
Iztok Tomazin je 22. aprila opravil 4. PP Albatrosa, dan kasneje pa 3. PP Propelerja (oboje z Benjaminom Rav­nikom, članom AO Jesenice). 25. aprila sta Ravnik in Tomazin opravila 2. PP Švicarske (VII-). Tomazin je bil tisti, ki je 26. aprila prvi ponovil Hidrogliser (s Šuferjem iz AS Železniki) in ga ocenil s VI+/VI-, 100 m, dan kasneje pa še z Ravnikom (tudi 1. PP) smer Vrnitev odpisanih: VIII- ali VII/V-VI, 200 m.
Iz AO Ravne smo dobili sporočilo, da sta Rok Kolar in Branko Vezovnik 2. t. m. PP Utopijo 85. Rok je nadalje z Američanom Buddyjem Guthrijem prosto preplezal Raz za kladivce, ki ga je partner ocenil »po svoje« z 5. 11b, kar bi bilo po lestvici UIAA ne­kako VIII. Andrej Gradišnik in Stan­ko Mihev pa sta v Mali Paklenici pre­plezala novo smer (Kačja nevarnost, V+).
Številne vzpone so opravili tudi Kranjčani. Velja poudariti 4. PP Des­ne Tržiške, ki stajo 30. aprila opravila Igor Kalan in Jožef Povšnar. Povšnar meni, da je težja od Leve Tržiške, čeprav ima nižjo oceno (Desna VI+, Leve V1-), pa tudi varovanje ni kaj prida.
Za konec pa še nekaj o alpinistkah. Irena Komprej je 4. t. m. (z Egonom Srebotnjakom, AO Matica) PP Uni­on. Maja Dolenc in Ela Leskošek sta preplezali Akademsko in Šaleško, Katja Kozin in Mara Tovornik (vse AO Matica) pa Akademsko, Central­ne kamine, Celjski steber, Zgrešeno in Šaleško.
Za tistega, ki je izgubil (svetlotemno modro) Toprovo vetrovko pa bo pomembno sporočilo, naj kliče (061) 611-002 in povpraša po Marjeti Štubelj.

Še nekaj smukov
Andrej Gosar je 21. aprila presmu­čal Levo (S5/4, IV+, 350) in Central­no (S5-/4, IV, 350 m), v SV steni Vrtače, skupaj z Romanom Volčičem in Andrejem Zorčičem pa potem še JV greben Vrtače (S4+/3-4, IV-, 500 m). Zorčič je potem l. maja pre­smučal še Južno grapo (S4+/3, III-*-, 350 m) v Ablanci, tri dni kasneje pa Pehto, eno od grap v SZ vesinah Ježa (graben Zvoh-Vrh Korena), ki ima oceno celo S5, V-, 200 m.
Oglasili so se tudi iz AO Bohinj. Letos so opravili kar 70 turnih smu­kov. Večino »klasičnih«, vsaj za njih, s Črne prsti, Podrte gore, Draških vrhov. Stola in Vrtače. Organizirali so tudi tradicionalni turni smuk z Rodice ki se ga je udeležilo kar 75 ljubite­ljev. (Več jih je bilo le lani, vendar je bila poleg skupina 40 udeležencev iz­leta PD Matica). Lojze Budkovič in Uroš Novak sta 10. marca presmučala Osrednjo grapo (S5/4) v Viševniku. Martin Šolar je pred tem presmučal Zeleniško in Južno grapo (obe S5/4) v Vrtači. 4. maja pa sta Budkovič in Matjaž Žmitek opravila prvi smuk (55/45-50 st., S5 +/4,300 m) po grapi med Slatno in Kredo na Laz.

VTK memorial 26. maja
Vodstvo Akademskega PD se je odločilo, da s tradicijo VTK memoriala (v spomin na ponesrečene v Jalov­cu: Vavpotiča, Tominca in Kovačiča) nadaljuje s tovariškim srečanjem in turnim skokom s Kotovega sedla. Vse nekdanje člane (tudi prvotnega AO Univerza) in simpatizerje vabijo v Ta­mar že v soboto 25. maja, ko bo spre­jem novih članov AO.

Smuk v spomin Nejca Zaplotnika
Alpinistični odsek PD Kranj je 21. aprila priredil turni smuk s Kalškega grebena v spomin na Nejca Zaplotnika, ki bo poslej tradicionalen. Ker je bil »preizkusni« le v ožjem krogu, se ga je udeležilo le 20 članov AO. Mar­ko Ažman in Matej Kranjc pa sta opravila tudi prvi smuk v območju grape v J steni Kalškega grebena (S4, 200 m, v vzponu I—II, precej izpo­stavljeno).

Prvenstvo v skalolazenju
Na prvo (uradno ali neuradno) dr­žavno prvenstvo v skalolazenju, ki je bilo 2. maja v Paklenici, se je sicer prijavilo 11 tekmovalcev, sodelovalo pa jih je le sedem. Bilo pa je zato okoli 250 gledalcev, sodeč po odzivu pa bo naslednje prvenstvo bolje obi­skano, pogoji pa bodo morah biti zah­tevnejši (tokrat I V-V, 35 m). Sicer pa o izvedbi, ki je bila v rokah Beljaka in Ognančeviča, vsi samo dobro.
Zmagal je Vili Guček (AO Trbov­lje) s časom 1:48,09 in prejel zlato kolajno ter prehodni pokal (na AO bo, do prihodnjega prvenstva). Srebr­na kolajna je pripadla Cvetu Jagodicu (AO Mengeš, 2:00,08), bronasta pa Danilu Patarčiču (AO Črnuče, 2:14,02), ki je imel št. 1. Boris Čujič iz AO Velebit je bil četrti (2:37,00), Sa­ša Rančič iz Bora pa peti (2:47.08).
Dva sta bila namreč »diskvalificira­na«, in sicer Vlada Furač iz Karlovca, ki je imel najboljši čas (1:42,06), ker ni imel plačane članarine, Boris Žiljak iz AO Velebit pa je še pripravnik (čas: 2:08,02).

Še o Osapski steni
Cveto Jagodic in Metod Škarja (oba AO Mengeš) sta 20. aprila preplezala Netopirja v Osapski steni. Metod vso smer prosto (odkar se je odlomila lu­ska je najtežje mesto VII+), Cvetu pa je zmanjkalo moči v drugem – lažjem (VI-+) raztežaju. Pod najtežjim me­stom velja zabiti, v Netopirjevi poči pa se da varovati z metuljema, sicer je klinov dovolj. Dan kasneje sta Filip Bertoncelj in Igor Kalan (oba AO Kranj) ponovila Italijansko smer. Ka­lan, ki jo je zmogel prosto, je plezal nekoliko desno od originalne, po zaje­di in v njej pustil klin. (Smer je precej obiskovana in rezultat tega je, da v njej že manjkata najmanj dva klina.)

Tudi v Himalaji berejo AN
Da naše Alpinistične novice spremljajo alpinisti tako rekoč že po vsej Jugoslaviji in da jih občas­no povzemajo v ČSSR, na Polj­skem in v Bolgariji (pa še kje), je znano. Prvič pa se je sedaj zgodi­lo, da smo prejeli odmev narav­nost iz Himalaje.
Franček Knez je izpod Jalung Kanga poslal popravek na objavo (18. marca letos) o plezanju češkoslovaških alpinistov pri nas in sicer, da ni bil omenjen njegov vzpon iz leta 1981. Ker je zahteval dopolnilo, smo v arhivu INDOK službe PZS seveda takoj pregle­dali vso dokumentacijo. O njego­vem vzponu, ki ga je opravil 11. julija 1981 s Pečovnikom, ne gre dvomiti. Smer sta poimenovala Črni graben, Knez pa je o njej zapisal, da gre za povezavo raznih variant, ocenil pa jo je s IV-. To­da nepreglednost njegovih shem je že prislovična, tura pa tudi ni bila potem nikjer več omenjena, zato je vzpon utonil v pozabo.
Sicer pa v članku ni bilo nikjer zapisano, da gre za prvenstveni vzpon. In tega si najbrž nihče, ki pozna navade naših alpinistov in težave, ki jih imamo z registracijo novih smeri, hote ne bi privoščil. Samo Knez je v nekaj zadnjih le­tih npr. prijavil že 28 prvenstve­nih smeri v Steni. (V ilustracijo: ob izidu zadnjega vodnika je bilo v vsej Steni le 23 smeri.) Ni pa edini, ki pleza in raznih alpinistič­nih objektov je v Sloveniji tudi že blizu tisoč, zbiranje in urejanje dokumentacije pa je povsem lju­biteljsko.

Dvakrat izpod Triglava
Letos je organizatorjem turnih smu­kov vreme že nekajkrat zagodlo. Ta­ko je naneslo, da bosta konec tedna kar dva tradicionalna turna smuka, oba izpod vrha Triglava. Vsem, ki se bodo odločili za smučanje po trasi Tri­glavskega turnega smuka zato ne bo težko. Pridružili se bodo lahko (ob 6. uri) vodnikom gornjesavskih PD, ki bodo vodili v Staničev dom, ali pa PD Ljubljana-Matica, ki bodo ob 8. uri (vse v soboto izpred Kovinarske koče v Krmi) prisotne odvedli proti Kreda­rici. V nedeljo pa veselo v dolino, če bo le – upajo pa vsi – primerno vreme in sneg.

Pripravljalni seminar za IA
Teoretični izpit za inštruktorje je že opravilo 17 alpinistov iz 13 AO. 16. maja ob 19. uri pa se bo v Erjavčevi koči na Vršiču začel še pripravljalni seminar (kotizacijo 5.000 din je treba nakazati na žiro račun PZS). Udele­ženci morajo imeti s seboj popolno zimsko alpinistično opremo, med se­minarjem pa bodo tudi izpiti iz pozna­vanja organiziranosti, zgodovine, iz­razja, ter praktični iz orientacije, prve pomoči in tehnike plezanja.

Elanove raziskave
Na razpis za nagrado Elana (prva 10.000 din, pa še smuči po izbiri) ob 40-letnici obstoja, se je za raziskavo »Plezalna oprema za alpinizem in ja­marstvo — stanje in trendi«, javil le Miloš Šnut iz Radovljice. Bila pa je to edina naloga (med 16) s področja pla­ninstva in prav škoda je, da razpis ni vzbudil večjega zanimanja. Upajmo, da bo Šnut imel sedaj vsaj kaj več podpore pri vodstvih A O/S, kot so jo imeli raziskovalci doslej.

Obsežen program ENSA
Ecole Nationale de Ski et d’Alpinisme popularna ENSA v Chamonixu, se je v zadnjih letih neverjetno razširi­la in modernizirala. Razširjena je na kompleks kupolastih stavb, nad kate­rimi se dvigajo tri stolpnice, številna vadišča, od pokritih, teniških (16) in vadišč za smučarske veščine, plezalnih vrtcev itd. Razumljivo, da mora vse to spremljati tudi primeren marketing. Ličen barvni prospekt, obsežen bilten s predstavitvijo možnosti (in opisov šole)… to je le del njihove velike propagandne akcije. Samo poleti ima­jo devet tečajev za »profesionalce«, smučarske in alpinistične (vodniške) strokovnjake. Ne manjka posvetov in seminarjev, pa tudi akcije, ki niso ve­zane na smučanje in alpinizem (npr. teniški turnir). Del njihovih akcij je tudi v drugih krajih, nekatere so na­menjene le tujcem… Šola, ki je pod pokroviteljstvom ministrstva za mla­dino in šport (to pa so že večkrat vodili nekdanji alpinisti), je resnično lahko za vzgled vsem tovrstnim usta­novam po svetu, čeprav jo po kvaliteti marsikje presegajo.

Iwa To Yuki
Tudi zadnja številka japonske revije Iwa To Yuki (110), je zvesta tradiciji: odlične barvne fotografije – tokrat predvsem zaledenelih slapov, ki pre­vladujejo v vsej ediciji (122 strani for­mata A5) in številne črnobele med tekstom. Škoda le, da je povzetka v angleškem jeziku komaj tri strani. K sreči pa so angleški tudi podpisi in tabele.

Tudi v Subotici AS
Čeprav v Vojvodini nimajo večjih alpinističnih objektov, niso brez alpi­nistov in tudi organizacijsko se krepijo. Pred nedavnim so še v Subotici (v okviru PD »Djuro Salaj«) ustanovili AS. Akcija komisije za alpinizem PZ Novega Sada »Atlas 85« in »Ararat 85« pa sta naleteli na odziv po vsej državi. Da bi se med seboj seznanili in se domenili še za nekatere podrobnosti o potovanju v daljne gore, prirejajo v planinskem domu na Popovici dve Srečanji: 25. maja za tiste, ki bodo šli v maroški Atlas, 1. junija pa za udele­žence izleta na najvišji vrh Turčije Ararat.

Kaj skriva dolina Sopote
V osmi številki glasila PD Radeče »Planinski poročevalec« (20 strani revijalnega formata, odličen papir, 17 fotografij, urednik Viktor Pergar), sta posebno zanimiva dva prispevka. V uvodnem je predsednik Stane Koselj orisal zgodovino (30 let) Zasavske koče na Prehodavcih. Štu­dent arheologije in biologije Pavle Kavšek pa je prispeval sestavek »Kaj nam skriva dolina Sopote«. V njem je opisal rastlinstvo in živalstvo ob njiho­vem potoku ter življenje človeka v teh krajih.

Franci Savenc

Tovorna žičnica za Češko kočo
Kljub padcu živ­ljenjske ravni in s tem povezanega zmanjševanja obiska planinskih po­stojank, je Češka koča tudi lani uspeš­no poslovala (za kar gre posebna zah­vala oskrbniškemu paru Anica in Andrej Karničar). Da bi bilo tako tudi v prihodnje, so se že lani lotili gradnje tovorne žičnice, ki naj bi jo letos kon­čali. Zgradili so že zgornjo postajo, postavili nosilne stebre, zravnali zem­ljišče, kjer bo spodnja postaja, pripra­vili les itd. Vrednost investicije je že prek 3.000.000 din, ob tem pa bi radi nabavili še nov električni agregat in uredili zajetje ter dovod vode za kočo.

Odprava SPD Trst v slabem vremenu
Odprava Slovenskega PD Trst jo je vodil Lucijan Cergol, organizirali pa so jo v počastitev 80-letnice dru­štva, ni bila uspešna. Poskušali so pre­plezati novo smer po JZ grebenu Juž­ne Anapurne (7219 m), vendar niso imeli sreče z vremenom.

Festival v Adršpachu
Organizatorji tradicionalnega med­narodnega festivala alpinističnih fil­mov v Adršpachu (ČSSR) so sporoči­li, da bo letos prireditev od 4. do 8. septembra. Zanimiva je še posebej za­to, ker poleg 16 mm filmov sprejema­jo tudi 8 mm. Naša komisija za med­narodno sodelovanje bo organizirala cenen ogled z obiskom Prage in Če­škega raja (peščeni stolpi).

Nerealna ocena
Boris Čujič (Velebit) in Tin Ilakovac (Zg. Matica) sta teden dni pred prvomajskimi prazniki najprej prosto ponovila Glavo (VI-/VI-V), potem pa sta želela opraviti še 1. P Knezove smeri Puhl buhtl. Pa ni šlo, menita, da je ocena v opisu prvenstvenega vzpo­na vsaj za poldrugo stopnjo prenizka. (Čemu služi tako ocenjevanje ni zna­no, informacija ne more biti, če ni realna.)

Skrbe za informiranost
Lani 25. julija je izšla prva številka »Glasnika planinarskog saveza Beograda«, sedaj pa so dodali še drugo številko. Z občasno izdajo glasnika namreč žele izboljšati informiranost javnosti, še posebej pa društvenih delavcev. Med obilico gra­diva (50 ciklostiranih strani A4, poleg pa še skoraj enako obsežna priloga) je izredno pomemben adresar PD v BiH, Beogradu in ožji Srbiji, Kosovu (žal sta le dva naslova) ter Makedo­niji.

Dva nova vodnička
Boris Čujič (Dimitrovljeva 4,41000 Zagreb) sporoča, da njegov vodniček za steno Kleka izšel te dni. Je našega, standardnega formata (A 5), tudi ure­dil ga je po vzoru vodnikov zadnjih let in zasnovan je na shemah. Ima 50 opisov in prav toliko shem. Ocene so »posodobljene«, popravljeni nekateri opisi… Avtorju sta pomagala Bran­ko Puzak (novi načelnik hrvaške KA) in Diana Brenko, z nasveti pa jih je sodelovalo še precej. Cena je 350 din (za več kot pet pa 300) in v kratkem bo na razpolago tudi v ekonomatu PZS, potem pa tudi knjigarnah.

Edo Kozorog in Igor Škamperle pa sporočata, da sta že predala v tisk vodniček Možnica in Koritnica. Sto strani, večina smeri ima poleg opisa (I. Škamperle) še shemo ali pa je vsaj narisana na skici (vsi E. Kozorog). Točnega datuma izida sicer še ni mo­goče napovedati, lahko pa jih pričaku­jemo že v 14 dneh in cena bo najbrž pod 400 din.

Ponujal se je tudi Kanč
Vodja odpra­ve »Jalung Kang ’85« Tone Škar­ja je pismo predsedniku PZS To­mažu Banovcu sicer napisal že 16. aprila, torej še pred nesrečo, toda prišlo je z zamudo. Koder pa je v njem nekaj podatkov, ki doslej niso bili znani (pa še grobo skico smeri je narisal), ga v pov­zetku objavljamo.
Zaradi nevarnih lednih serakov bomo steber (pikčasta linija na skici) poskušali preplezati še­le, ko bomo opremili osnovno smer do vrha (t.j. varianta C), piše Škarja. Po njej bo namreč možen dober in hiter sestop. Ker pa se naša smer močno približa glavnemu vrhu Kanča — Kangčendzengi (8586 m) je že kmalu po prihodu v Nepal zaprosil za dovoljenje, da bi se lahko v ugodnih okoliščinah povzpeli tu­di na sosednji, višji vrh. Na Kanč so se namreč z iste strani nameni­li tudi Američani (John Roskelly s tovariši) in hitro so se z njimi domenili za pomoč in sodelova­nje. Vzpon na dva osemtisočaka za odpravo, kakršna je letošnja, ne bi smel biti prevelik zalogaj.

VZPON NA JALUNG KANG – Glavni vrh Kangčendzenge (8586 m) in Jalung Kang (8505 m) s smerjo – polna linija – ki so jo preplezali naši alpinisti. Desno iz T2 bi vodila smer, če bi se odločili za steber.

Varianta C – polna linija na skici — ki so si je naši alpinisti izbrali za prvenstveni vzpon na Jalung (8505 m), je bila doslej cilj že štirih odprav. Dvakrat so v njenem območju poskusili Ame­ričani, potem pa so še Nemci (Warth) in Švicarji (Bertholet). Logistiko je bilo torej mogoče temeljito proučiti, tako da je ne­predvidljivo le vprašanje vreme­na, ki pa je v Himalaji tako večna neznanka, časa za morebitni vzpon po stebru na alpski način ter »podaljšanje« na tretji najvišji vrh sveta, bi moralo ostati do­volj.
Kako pa se je odprava končala vemo. 22. aprila sta Borut Bergant in Tomo Česen v desetih urah kot prva s severa dosegla Jalung Kang (8505 m), med sestopom pa se je na višini okoli 8300 m zgodila nesreča.

Odpravo »Jalung Kang ’85« do podprle številne delovne or­ganizacije in posamezniki: Aero, Adria Banc AG, Agroemona, Alpina, Alpinex, Alprem, Arm­strong, Astra, Autocommerce, Beal, Beograjska banka, Berghaus, Carnping Gas, Carinarnica Ljubljana in Maribor, Carinipex, Carrera, Cranex AG, ČGP Delo, Ghetaldus, Droga, EGS, Elan, Elektrotehna, Elektronabava, Elkroj, Emba, EMO Ce­lje, Emona — Hitachi, Etiketa, Gnezda, Gospodarsko razstaviš­če, Hurwitz, Ilirija-Vedrog, IMP, Interevropa, Intermonta-na, Intertrade, Iplas, Iskra, IUV Vrhnika, ITT, Jukm, KLM, Ko-flach, Kompas, Kras – Kobarid, Krka, Krajič Matevž, Kuverta, LB – Gospodarska banka, Lek, Libela, Lorbek – Izola, Manon, Medex , Merkator, Mesna indu­strija Primorske, Motvoz in plat­no, Northland, 0lywe, Optika Škofič, Oprema, PIK, PKB Bečej, Planika, Plastik, Poligalant, Polzela, Primus, Rašica, Sadje Zelenjava, Sanolabor, Scarpa, Shell, Sunond, Slovenijales, SIo-venijašport, Slovenija ceste-Teh-nika, Smeh, Sneli, Stubai, Svilanit, Swarovski, Taki, Titan, Teol, Teufelberger, Tehnounion, TK Zagreb, TMP Pomurka, Toko, Toper, Totra, Trak – Men­geš, Triglav — konfekcija Kranj, Tyrolia, Tyromont, Univerzale, Vitasoja, Yassa in Žito. Sez­nam, ki ga je odprava pripravila med potjo, še ni popoln.

Borut Bergant
Žalostni smo onemeli v dežev­nem nedeljskem popoldnevu. Nismo hoteli sprejeti krute res­nice, da te ne bo več med nami, čeprav so bila poročila jasna in nedvoumna. V nas vrtajo vprašanja, na katera veš odgovor sa­mo ti. Nikoli ne bomo vedeli, kaj si doživljal, ko si se boril z goro in njenimi pastmi, ko te je le še strašna življenjska volja gnala naprej. Prav gotovo noben vzpon ni vreden človeškega živ­ljenja, vendar se je cilju veliko teže odpovedati, kakor doseči ga, je napisal naš pokojni prija­telj Nejc Zaplotnik. Nihče od ljudi, ki posedajo po toplih fote­ljih, ne bo nikdar razumel, da lahko Človek za dosego cilja žr­tvuje tudi življenje.
V srcu nam boš ostal vedno iskren prijatelj, človek, ki je za svoje cilje veliko delal in žrtvo­val. Kolikokrat smo občudovali tvojo silno voljo, da si ob družini vztrajno treniral z vso močjo, plezal, študiral, hodil v službo in ob tem še našel čas za prijatelje. Toliko načrtov in ciljev si imel, mi pa smo ob njih vedno držali pesti zate.
Himalajski osemtisočaki so se ti žal vedno izmuznili iz rok zad­nji hip, ko si drugim pomagal pripraviti pot nanje. Tako radi bi se sedaj s teboj veselili uspe­ha, ki si ga dosegel, toliko drob­nih stvari bi ti še radi povedali, toliko načrtov s teboj uresničili. Toda narava je bila tokrat zopet močnejše od nas.
Že v rani mladosti si veliko prostega časa preživel v gorah okrog domačega Podljubelja. Leta 1970 pa si se aktivno začel ukvarjati z alpinizmom. Gore so postale tvoj drugi dom, sestavni del tvojega življenja. V gorskem svetu si spoznal prave tovariše, veselje, trpljenje, žalost in tudi smrt. Toda vedno si se vračal nazaj v opojnost navpičnih sten in zasneženih vrhov. V letu 1971 si opravil alpinistični izpit in tvo­ja alpinistična pot se je pričela strmo vzpenjati.

V svoji dolgoletni alpinistični karieri si opravil okrog 450 ple­zalnih vzponov na vseh področ­jih alpinizma. V domačih gorah si preplezal večino težkih klasič­nih smeri. Med zimskimi vzponi sta najpomembnejši ponovitvi smeri Belač-Zupan v Šitah in severni steber Vrtače. Plezal pa si tudi v tujih gorah. Bil si prvi Ju­goslovan, ki je preplezal tri zad­nje probleme Alp: Walkerjev steber v Grandes Jorasess, smer bratov Shmidt v severni steni Materhorna in klasično smer v izredno zahtevni steni Eigerja. Preplezal pa si tudi smer Via Fratelli v Piz Badile in več smeri v Dolomitih.
Že leta 1975 si se seznanil z odpravarskim življenjem. Kot član slovenske alpinistične od­prave si plezal v gorah Kavkaza v Sovjetski zvezi, čez dve leti pa si bil član domače odprave, ki je osvojila drugi jugoslovanski osem tisoča k Gašerbrum v Karakorumu. V letu 1978 si na vabilo ameriških plezalcev plezal v go­rah ZDA in se seznanil z novim načinom in tehniko prostega ple­zanja. V tem obdobju si preple­zal svoje najtežje kopne smeri. Himalajizmu, najtežji zvrsti alpi­nizma, si se dokončno zapisal le­ta 1979, ko si na uspešni odpravi na najvišji vrh sveta Mount Everest dosegel magično višino 8000 metrov.
Potem si sodeloval na vseh ju­goslovanskih himalajskih odpra­vah: Lhotse 1981, Anapurna 1983 in Jalung Kang 1985.
Čeprav je bil alpinizem rdeča nit tvoje športne poti, pa skoraj ni športne zvrsti, v kateri se ne bi vsaj preizkusil. Skoraj ni bilo zimskih tekaških maratonov, ki se jih ne bi udeležil, pa tudi at­letskih tekmovanj, na katerih si večkrat premagal celo trenirane tekače. Kot vaditelj smučanja in učitelj telesne vzgoje si svoje znanje prenašal na mlajše, kot gorski vodnik pa si ljudem sku­šal približati lepote visokih vr­hov. Večkrat si kot gorski reše­valec pomagal reševati življenja in najbolj nemočni smo sedaj, ko bi ga tebi radi rešili, pa to ni bilo mogoče.
Ti si ostal v gorah, ki si jih imel tako rad, nam pa ostane moralna dolžnost pomagati tvoji družini, ki je izgubila ljubljenega moža, skrbnega očeta in sina. na katerega so bili starši lahko po­nosni. Življenje bo brez tebe te­klo dalje, kakor da se ni nič zgo­dilo, toda v srcu je nastala rana, ki se ne bo zacelila nikdar več.

Dušan Markič – AO Tržič

OD TOD IN TAM

PD Očnica za Kredarico
Planinsko društvo Očnica, ki deluje v DO Intertrade, je v petih letih obstoja doseglo pomemb­ne uspehe. Od 21 članov, kot so jih imeli ob ustanovitvi, so jih lani imeli vpisanih že 520. Še posebej pa so po­nosni, da je bila njihova delovna orga­nizacija med največjimi darovalci za Triglavski dom na Kredarici. Njihove TOZD so prispevale kar 1.500 000 din in ena od sob ima sedaj njihovo ime.

Zbor načelnikov in inštruktorjev VN
V planinskem do­mu v Kamniški Bistrici se bo 19. t. m. ob 10 uri začel zbor načelnikov in inštruktorjev varstva narave. Pouda­rek bo na razpravi o dosedanjem delu in načrtih, načelnik komisije Peter Skoberne pa bo predstavil nekaj no­vejših pogledov na varovanje rastlin­skih vrst v Sloveniji. V primeru lepega vremena bo tudi ekskurzija v dolino Kamniške Bele.

Iz Arca prišli plezalci navdušeni
Vzponi Božičeve, Fabjana, Skoka in Vrančeve so bili ve­činoma proste ponovitve
Pred tednom dnini sta se dve naši navezi vrnili iz Italije, iz Arca, ki postaja vse bolj znano plezalsko središče. Plezali so v veliki in mali steni Colodri, kjer dolži­na smeri ne presega 380-400 m (so pa v bližini tudi take s 1000 m in več). Sta pa izredno obiskani, imata (naših je bilo tam še osem) izredne kratke se stope in mogoče je plezati tudi po več smeri na dan.
Začeli so 30 aprila z Via Semmadossi, visoko 300 m, ocenjeni s V, VI, A2. Ker še niso bili »ogreti« , jo je zmogel prosto (VII-, VI) le Janez Skok (z Ines Božič), naveza Rado Fabjan — Sanja Vranac pa se je mora­la zadovoljiti s klasično ponovitvijo. Naslednji dan so ponovili Barbaro (VI+ , VI. 350 m) in Via Stenico (VIL VI+, 160 m), še Via Katja Monte (VII, VI, 370 m), Umberto Bertamini (VI/V+, 350 m) in Renata Rossi (VI+, 350 m) ter Via Tyszkycwicz (VII, VI+, 220 m). Fabjan je zmogel vse prosto, Skoku se je v zadnji smeri enkrat zataknilo, nekajkrat pa tudi Božičevi. V soboto so plezali »Ploš­če«, kjer je mogoče napredovati (IV-V) izključno s trenjem, naklonina pa je 45-50 st. Poskusili pa so se tudi v moderni smeri Honki – Tonki, za katero je vstop pol metra nad gladino Lago di Garda. F.S.

Konferenca o alpinizmu je potrebna
Na sestanku koor­dinacijske komisije za alpinizem PZJ v Paklenici so ugotovili, da je temat­ska konferenca o alpinizmu potrebna, prispevala pa naj bi k ureditvi odnosa med alpinisti in planinsko organizacijo. Zato naj bi na njej obvezno sodelovali — poleg predstavnikov alpinistov — vodstveni kadri PZ, ker se alpinisti še ne mislijo osamosvojiti. Kot osnovo za pogovor pa morajo v vseh okoljih pripraviti pregled aktivnosti zadnjih let, najpomembnejše dosežke in pro­bleme.
Potrdili so tudi več predlogov. Fi­nančni načrt zajema dva sestanka (170.000), sestanek IA in seminar (200.000), prvenstvo v skalolazenju (sofinanciranje, 50.00), mednarodno srečanje v Paklenici (500.000), sreča­nja na tujem (200.000), stroške dveh IA za šolo v Nepalu (1.500.000) in prvo jugoslovansko žensko odpravo v Himalajo »Gjačung 86« (3.000.000). Kako pa bo ta sredstva mogoče dobi­ti, je seveda drugo vprašanje. Od skupno 2.160.000 dohodkov je na­mreč PZJ v lanskem letu namenila za sestanke KKA le 17.000 din (in še je 2000 din ostalo neizkoriščenih). Za srečanje in sestanek ter seminar IA pa še 95.000 din. Ta sredstva pa sploh niso bila izkoriščena!?
KKA je sprejela tudi novelirano klasifikacijo alpinističnih dosežkov (za kategorizacijo), pobudo P. Schuberta, da opremi eno ali dve smeri v Aniča kuku z varovalnimi klini in se načelno opredelila, da so usmeritve jugoslovanskega alninizma tri: šport­no plezanje, klasični alpinizem in alpi­nistično smučanje. Kaj je (alpinistič­na) odprava pa bodo definirali šele na prihodnjem sestanku.

ID