Prvomajsko srečanje
Kot že dolga leta bo tudi med letošnjimi prvomajskimi prazniki v kanjonu Velike Paklenice edina zvezna alpinistična akcija »Prvomajsko srečanje jugoslovanskih alpinistov.« Organizator je že po tradiciji AO PDS Velebit (v sodelovanju s KA PZ Hrvatske), vodja pa bo letos Slaven Petrovič. Organizatorji bodo imeli šotor ob vhodu na Aniča luko in tu bodo sprejemali podatke o sodelavcih. Pripravljeno imajo dežurno ekipo GRS, organizirano pa je tudi zbiranje odpadkov (kontejnerji bodo na parkirišču).
Razpis za II. selekcijo
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS pripravlja prihodnjo spomlad odpravo, ki naj bi poskusila preplezati deviški 3000 m visoki S steber Jalung Kanga (8505 m), zahodnega vrha tretje najvišje gore sveta Kangčengdzenge. Kandidati za odpravo (tudi člani I. selekcije) morajo do 25. maja poslati: izpolnjen in potrjen prijavni list, izpolnjen osebni list (z dvema fotografijama) na novem obrazcu in seznam vseh vzponov zadnjih treh let (med njimi naj bo označenih 15 zimskih, 15 lednih ali kombiniranih ter 15 najboljših tur v kopni skali).
Uporabljata kompasni naklonomer
Marko Paternu in Iztok Vidic sta 14. t. m. kot druga presmučala grapo (Črni tulipan), ki sta jo z gornje postaje žičnice na Vogel prva smučala Mole in Zorčič. Spustu ob vrvi v srednjem delu sta se izognila čez 15 m visok, toda le na pol zasnežen skok, ki sta ga morala zato preplezati (kar s smučmi na nogah, ocenila pa sta ga s S7-). Svoj smuk ocenjujeta s 7-/S4(30-70°, V, 900 m).
Omeniti velja še, da pri smučanju uporabljata kompasni naklonomer, s katerim je mogoče zelo natančno izmeriti naklonino. 17. februarja letos sta presmučala Marko Modic in Paternu grapo v skrajnem SZ delu S stene Begunjščice: S4(35-48°), IV, 250 m. 28. marca je Paternu smučal z vrha Vrtače po Levi grapi v njenem J pobočju: S4/S3(35-50°), IV-, 500 m. Zadnji dan marca pa sta Paternu in Vidic smučala po grapi v V steni Črne gore (nad zgornjo postajo sedežnice Kobla): S4/S3(30-52°), III+, 250 .
Niko Mole in Andrej Zorčič pa sta v nedeljo 22. t. m. presmučala Gamsovo grapo v Ablanci (Slemenu), ki sta jo prvič že lani. Njuna ocena je S4-, 360 m.
Alpinistični tečaj SPDT
Slovensko planinsko društvo Trst je 22. marca letos začelo tretji zaporedni alpinistični tečaj. Na informativnem (prvem) sestanku so imeli tudi že prvo predavanje – načelnik AO Lucijan Milič jim je predaval o vozlih in navezovanju. Sicer pa je vodja AŠ Lucijan Cergol, ki mu bo pomagalo šest članov AO. Že takoj naslednjo nedeljo so imeli že tudi prvo praktično vajo v Glinščici in – tako nekako bo tudi v bodoče. Predavanja na sedežu društva, vaje v Glinščici in skupne ture v gore. V goste vabijo tudi alpiniste iz Slovenije. Prvi je gostoval Jože Žumer iz Kopra, ki jim je predaval o tehniki plezanja in alpinističnem izrazju.
Robček v Klemenči peči
Jože Ošep (Zgomjesavinjska AS) in Ludvik Petek (AO Celje) sta 21. t. m. preplezala smer Zajček v Klemenči peči, potem pa še novo smer, ki sta jo imenovala Robček (V-/IV-, 190 m, 2,30 h). Vodi prek izrazitih plati med Zajčkom in Črno planiko.
Perčičev steber
Dare Božič in Bojan Pollak, oba sta člana AO Kamnik, sta 22. t. m. ponovila Perčičev steber v steni Vežice. Bila je to ena prvih letošnjih »spomladanskih« ponovitev te priljubljene smeri.
Razgibano v Posočju
Ker je v gorah še veliko snega, za ture še ni posebnega navdušenja. Toda to ne pomeni, da alpinisti in planinci v Posočju mirujejo. V Logu pod Mangrtom je bilo predavanje Renata Cassarota. V Bovcu so gostovali Rezijani in alpinisti iz Trbiža (predavanje o Aljaski in Južni Ameriki). V kratkem pa bosta Humar in Trušnovec predavala v Trbižu. Konec maja pripravljajo člani Soškega AO z Italijani skupni tabor v Rio Blanci. Odpravljajo se tudi v skupino Grossglocknerja.
7. planinski maraton
Organizacijski odbor pri PSD Železničar – Novi Sad (Ul. Cara Lazara 6. tel. 021/29-978) je sporočil, da bo letošnji (že sedmi) planinski maraton »25. maj« 19. in 20. maja na terenih Fruške gore Ker je za to akcijo tudi v naši republiki med planinci precej zanimanja (lani jih je sodelovalo več kot 300), povejmo: proga za »planinski maraton« je razdeljena na 22 etap. dolga je 88 km, štart bo v soboto 19. maja ob 9. uri, zaključek malega maratona ob 18. uri, velikega pa naslednji dan ob 19. uri. Štartne Številke bodo žrebali v petek od 17. ure dalje ter v soboto med 6. in 9. uro. O podrobnostih bomo še poročali.
2. seja GO PZS
Druga seja glavnega odbora Planinske zveze Slovenije bo v soboto 12. maja (pričetek ob 9. uri) v sejni dvorani Doma sindikatov Slovenije na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Dnevni red je obsežen (19 točk), gradivo pa je tajnik PZS Jože Dobnik pripravil kar v obliki posebne številke Obvestil, ki je bila razposlana vsem PD, MDO in drugim zainteresiranim.
Poleg običajnih točk dnevnega reda in tistih, ki so potrebne za redno poslovanje (izvršitev finančnega načrta, poročilo o deli DS itd.) bo na programu tudi poročilo o sanaciji Planinskega vestnika, razprava o zakonu o društvih, sprejemanje pravilnika za slovenska planinska orientacijska tekmovanja, pa seveda različne volitve delegatov in podobno.
Nejčeve smučine
Po doslej znanih podatkih se končuje ena najuspešnejših sezon ekstremnih spustov na smučeh. Presmučane so bile smeri, ki so bile doslej le tihe želje in so zanje le redki verjeli, da so sploh primerne za smučanje. Vse kaže, da so bile razmere res ugodne, po drugi strani pa je verjeti, da se pojavlja nov rod ekstremnih smučarjev, od katerih tudi v bodoče še lahko pričakujemo presenečenja.
Iztekajočo se sezono lahko po številu in delno po težavnosti spustov primerjamo s sezono 1974/75, v kateri je večino težjih spustov opravil Nejc Zaplotnik. Vsi se še spominjamo, da je 24. aprila minilo leto dni, kar je ostal pod plazom na poti proti svojemu četrtemu osemtisočaku Manasluju. Iz zbranih podatkov je razvidno, da Nejca lahko prištevamo tudi med začetnike ekstremnih spustov pri nas. Že v omenjeni sezoni je med drugim presmučal Dovški Gamsovec, Veliki Oltar, Stenar, Kočno po severni strani ter Jalovec. Prav spust z Jalovca je tedaj veljal za enega najtežjih in kot kaže, še do danes ni doživel ponovitve. V naslednjih letih se je z enako vnemo loteval drugih vrhov ter za to vrsto alpinizma znal navdušiti tudi tovariše. Ob svojem razvoju v odličnega himalajca je pričel kaj kmalu gojiti zamisel o spustu z osemtisočaka. Kot preizkus naj bi služil Pamir z najvišjim vrhom v SZ. Žal je spust z sedemtisočaka Pika komunizma v Pamirju, ki so ga avgusta 1983 opravili prijatelji, ostal zanj neizpolnjena želja. Plaz pod Manaslujem ni dovolil, da bi ga uresničil, toda njegova ideja je plaz preživela in bila uresničena.
Za Nejca je bilo ekstremno smučanje popolnoma enakovredna zvrst alpinizma, ki se ji je predajal z enakim žarom kot plezanju v kopni skali, snegu ali ledu. Katerokoli gibanje v izpostavljenih vertikalah je bilo zanj čar in omama, ki se ji je predajal s slehernim delcem telesa. Nekoč je zapisal: »Občudujem ljudi, katerih življenje je mirna ravnina. Prostrana, rodovitna žitna polja, ki le kdaj pa kdaj rahlo vzvalovijo v vetru… Kajti moje življenje je kakor divja reka, ki se nora zaganja v pravečno skalo golega obupa.
Toda dolgi dnevi na konicah prstov naučijo živeti na celi nogi. Ko bom postal resničen mojster plesa po navpičnih zidovih, bom znal tudi: hoditi po ravnih tleh!«
TOMAŽ JAMNIK
