Alpinizem v drugi kategoriji
ZTKO mesta Ljubljane bo financiral tudi selekcije vrhunskih alpinistov
Upanje, da se bo tudi financiranje kvalitetnega alpinizma sistemsko uredilo, potem ko je bil dokončno uvrščen v enotno kategorizacijo jugoslovanskih športnikov, se je uresničilo. Žal, kakor kaže, le v Ljubljani. V predlogu finančnega programa za leto 1981 ZTKO mesta
Ljubljane je namreč program alpinističnih selekcij ovrednoten s 425.000 din (ali z 11,75% od predlagane vsote), v postavki dodatek za športno izpopolnjevanje pa je predvideno še 96.000 din.
Vrhunski alpinizem v okviru PD Ljubljana-matica, organiziran v V. selekcijo, to je selekcijo vrhunskih alpinistov mednarodne, zvezne in republiške kategorije, in IV. selekcije, to je perspektivnih alpinistov v letu 1981 predvideva skupino 380 dni konkretnega dela na terenu. Od tega 30 dni neposrednih vzponov in 350 dni priprav nanje. To je dobeseden tekst v II. poglavju (druga prioriteta) predloga programa ZTKO Ljubljane. V okviru nosilca programa pa bodo seveda združeni vsi kategorizirani alpinisti ljubljanskih občin, AO pa se bodo morali najbrž tudi organizacijsko povezati v območno strokovno zvezo.
Tudi Gorjani so pripravili svojo šolo
Majhen, a prizadeven alpinistični kolektiv PD Gorje je uspešen
Alpinistična dejavnost Gorjanov je v tesni povezavi z drugimi dejavnostmi PD Gorje, njihovimi skrbmi in načrti. Že na občnem zboru AO so sklenili, da morajo s planinsko-alpinistično šolo nadaljevati. Letos so jo začeli 1. aprila, s skupno turo pa jo nameravajo končati med prvomajskimi prazniki.
Pregled lanske sezone kaže, da je bilo v AO 19 članov, toda le pet aktivnih, zato pa so ti opravili kar 172 tur. Po končani AS pa bo število aktivnih hitro poraslo. Lani so pričeli tudi z urejanjem plezalnega vrtca (Pokljuška luknja), sodelovali pa so tudi na večini alpinističnih akcij. V prihodnje se mislijo posvetiti tudi organiziranju MO ter dela na šolah, saj se zavedajo, da brez mladih ni prihodnosti.
Letos so opravili že nekaj zanimivih tur. Prečenje Baba-Kepa in spust (Krušič) s Kepe po najbolj zahodnem žlebu. Imeli so skupno turo, pravzprav turni smuk s Kredarice, opravili so spuste z Dovškega križa, Velikega Draškega vrha itd. Poleti pa se nameravajo malo bolj osredotočiti na njim najbližjo Krmo. Za to svoje področje si žele kar najbolj izpopolniti pregled smeri.
Sama po grapi med Kukom in Planjo
Tamara Likar (AO Nova Gorica) je v soboto (4. t. m.) ponoči sama preplezala Desno grapo (45 st., III-IV, 300 m) med Kukom (2019 m) in Planjo (2092 m), kar je morda celo prvenstven vzpon, saj v ta predel nad Vrsnikom naši alpinisti žal le poredko zahajajo. Nadaljevala je po grebenu (II-III) Travniški rob – Travnik – Plazki Vogel – Veliko špičje – Prehodavci, ki je bil v glavnem že kopen, malo počila, nato pa skočila še na Veliko Zelnarico po Severnem razu (III). V nedeljo pa na Malo špičje in po Tumovi smeri (II-III) v Dol pod Plazmi, pa v Vrsnik in domov.
Od tu in tam
Langerholc (Škofja Loka) in Janja Šubic (AS Logatec) sta 29. marca preplezala Neznano smer v Nad Šitom glavi. Miran Kodrin (AO Ravne) in Ivan Štornik (AS Prevalje) sta 5. aprila preplezala Dodijev greben (IV-V, 300 m) v JZ steni Pece. Slavko Šikonja (Domžale), Boris Bertoncelj, Dušan Dvoršek in Brane Žorž (vsi AO Matica) so 5. t. m. preplezali Južni raz Turske gore. Mariborčani Grošelj, Hansel, Fištravec in Podrepšek pa so plezali v Hochschwabu (Hansel-Fištravec smer v Schartenspitze: VI-, A1/IV) Člani AO Škofja Loka Franc Balon, Zdenka Demšar, Boštjan Kekec in Milena Triler ter Janja Šubic (AS Logatec) pa so v nedeljo 5. t. m. skupaj ponovili smer Humar-Škarja v JV steni Planjave.
Francozi in Everest
Odprava 24 francoskih alpinistov vojakov, ki jo spremljajo štirje novinarji, je že v Tibetu, kamor je prišla z namenom, da se po (severní) normal- ni smeri povzpne na vrh Everesta. Odpravo vodi general Pierre Astorg. člani pa so pripadniki 27. alpinske divizije ter tečajniki vojne športne so-le v Chamonixu. Naskok na vrh načrtujejo med 16. in 25. aprilom, konec maja pa naj bi bili že nazaj v Pekingu.
Odprava, ki so jo Francozi pripravili ob pomoči kitajske armade in Kitajske planinske zveze, je imela lani pod Everestom tudi izvidnico, ki jo je vodil Jean-Claude Marmier, načelnik vojaške visokogorske skupine. Po smeri prek Severnega sedla so se doslej na vrh povzpeli Kitajci (dvakrat), Japonci in Messner.
Podpora za program premajhna
Alpinistični kolektivi združeni v komisijo za alpinizem pri ZTKO Ravne so dobili za letos 70.000 din pomoči. Za skupni program so namenili 20.000 din, iz česar bodo sofinansirali AO, tečaj pod Grossglocknerjem in odhod v Centralne Alpe, za redno dejavnost pa bosta AO Črna in Mežica prejela po 12.000, AS Prevalje ter AO Ravne pa po 13.000 din. Vendar bo to za izvedbo osnovnega programa premalo. Nerešeno pa ostane vprašanje pomoči za AO Slovenj Gradec, ki sodi na območje druge ZTKO.
Iz dejavnosti AO Gorica
AO Nova Gorica je 11. in 12. t. m. pripravil vaje na Kaninu. V soboto sta Badalič in Bizjak preplezala grapo v Prestreljeniku in sestopila po grebenu, Tamara Likar in Anzelin sta ponovila Bričevo grapo v JZ steni te gore, sestopila pa sta prav tako po grebenu, le v nasprotni smeri. V nedeljo pa sta odšla še na italijansko stran in ponovila redko plezano smer (III) v SSZ steni Prestreljenika, sestopila pa sta po skrajno desni smeri J. Markiča. Drugi pa so bili na turnem smuku Komna-Krn-Lepena.
Treking v Peru
PD Ljubljana-matica bo tudi letos pripravila planinsko potovanje po Peruju. Na pot bodo udeleženci odšli 28. junija iz Zagreba, v Peruju pa bodo ostali 28 dni. V Južni Ameriki bodo obiskali otoke Guana, z letalom si bodo lahko ogledali skrivnostna znamenja zarisana v puščavi pri Nazci, na programu je jezero Titicaca, prav tako pa tudi džungle ob reki Madre di Dios in obisk znanega inkovskega mesta Machu Picchu. Osrednji del programa pa bo namenjen goram. Skozi Huaraz bodo odšli do Lagune Llanganucu pod vznožje najbolj zanimivih vrhov Cordillere Blance in če bodo udeleženci razpoloženi, tudi na kak vrh. Podrobne informacije je mogoče dobiti v društveni pisarni na Miklošičevi 17 ali po telefonu (061) 312-645.
Triglavskega turnega smuka letos ne bo
Prireditelji tradicionalnega triglavskega turnega smuka so 12. t. m. obiskali Triglavsko pogorje. Z avtom so se lahko pripeljali že do konca Zasipske planine. Gledali so z Vratic na Apnenico in tam okoli, vsepovsod se kažejo že velike kopnjave, navzdol pa so lahko smučali le do podorov pod Malim Draškim vrhom. Triglavskega turnega smuka zato letos ne bo, sonce in toplota sneg prehitro pobirata.
V Pečeh
Dani Tič in Bojan Veber sta 28. marca opravila 1. ponovitev Spirale v Golarjevi peči. 5. t. m. sta navezi Pečovnik-Veber in Korent-Frešer ponovili Cicov raz Strelčeve peči, ki so ga 12. t. m. preplezali tudi Romih, Tič in Žigart. 11. t. m. pa so Frešer, Pečovnik, Tič (vsi AO Impol) in Stojan Verdnik (AO Celje) ponovili Aprilsko smer v Klemenči peči, Romih in Žigart pa sta opravila 1. ponovitev smeri Cajzek – Knez v levem boku Klemenče peči.
Korent, Ravnik, Pečovnik in Tič (vsi AO Impol) so 7. in 8. t. m. plezali v Kleku. Vsi so preplezali Žoharjev. steber, ponovili pa so tudi Damuzovo plafonjerko, JV glavo ter Dragmanovo smer.
Nova smer v Koglu?
Zvone Drobnič in Pavle Kozjek. oba člana AO Matica, sta 3. in 14. t. m. plezala v Koglu smer, ki bila lahko (vsaj delno) prvenstvena. Vstopila sta med vstopom za Zupanovo in Vinresovo smerjo in nadaljevala med njima tudi prek gredine vse do roba stene. Sledov predhodnikov nista našla, čeprav sta morala na povsem gladkih ploščah malo pod gredino celo izvrtati dve luknji (ploščici in vijaka premera 6 mm morajo ponavljalci prinesti s seboj). Plezala sta skupno 10 ur, smer pa ocenila z A 2, V+/IV-V, 250 m. Kolikor se bo izkazalo, da je smer nova, jo bosta poimenovala v spomin Tini Jakofčič. 4. t. m. pa je Kozjek z Majo Dolenc (AO Matica) plezal po razu ob grapi v SZ steni Zeleniških špic, za kar prav tako nima podatkov o predhodnikih. Smeri je namenil ime Kamela, ocenila pa sta je z-III, 2000 m.
Pokazali so film z Grenlanda
Člani PD Kozjak so imeli letošnji občni zbor kar v svoji postojanki na Tojzovem vrhu v nedeljo 12. t. m. Po običajnem programu so prvič predvajali tudi polurni film o odpravi na Grenland, ki ga je posnel Stefan Senekovič, tekst zanj pa napisal Inko Bajde. Film je bil zelo lepo sprejet.
V petek 10. t. m. pa so štirje člani odprave na Grenland pod vodstvom Inka Bajde v Ljubljani predali spominski album tovarišici Pepci Kardelj. V daljšem pogovoru so jo seznanili tudi s podrobnostmi odprave, ki je enega izmed osvojenih vrhov poimenovala po Edvardu Kardelju.
Zanimivo poročilo
Načelnik zagrebškega AO Velebit Branko Ognančević-Džuzepe je za lansko leto pripravil izredno pregledno poročilo, ki bi lahko – kot model – služilo za izčrpno analizo aktivnosti ter seveda tudi za načrtovanje. Poročilo obsega pregled aktivnosti po članih, mesecih, težavnostnih stopnjah, glavnih gorstvih, ki jih obiskujejo (od 418 tur so jih 33.5 opravili v Kleku. 30 v Paklenici, 12,5 v naših Alpah, 15,5 v Centralnih, ostalo pa v Durmitorju in Risnjaku). Poleg teh (grafičnih) prikazov pa seveda še analizirajoči tekst s konkretnimi napotki ter predlogi. Letos računajo s 500 in več turami.
Sicer pa so tudi letos zagrebški alpinisti že krepko zastavili. Alpinistično šolo, ki jo je letos pod pokroviteljstvom PZ Zagreba pripravil AO Zagreb-matica, vodi pa jo Jerko Kirigin, redno obiskuje 35 tečajnikov. Plezalna sezona v Kleku je tudi že odprta, veliko pa plezajo tudi v Vranjski Dragi, ki jim bo s tunelom pod Účko še bližja.
Franci Savenc
PV zvest poslanstvu
Aprilska številka glasila Planinske zveze Slovenije prinaša vrsto skrbno izbranih prispevkov o zgodovini slovenskega planinstva
Aprilska številka glasila Planinske zveze Slovenije ostaja zvesta svojemu dolgoletnemu poslanstvu. Prinaša vrsto skrbno izbranih prispevkov na teme, ki seznanjajo bralce z zgodovino slovenskega planinskega sveta in s številnimi nenavadnimi »podvigi« prijateljev narave; tu so leposlovni spisi, globoka doživetja, povzetki raziskav, različna mnenja in imenitne drobtinice v številnih rednih rubrikah.
Janez Dolenc piše o planšarjenju na planini Razor nekdaj in danes; originalne fotografije nazorno kažejo dejavnost, stari izrazi pa obujajo iz pozabljenja nekdaj tako cvetoče delo po naših planinah. Borut Korun je prispeval svoj boj z vodami in kaskadami Črne reke od Skočivira do Rasim Begovega mostu tam na jugu naše domovine.
Uroš Župančič je spet posegel v svojo bogato beležnico in izdal vrsto svojih skrivnosti, nabranih v dolgoletnem obiskovanju gora: »Trije, štirje zanimivi plezalni kolobarji okoli Rjavine.«
Izredno originalno se mi zdi opozorilo Milana Vošnjaka na Bonattijevo knjigo Moje gore, ki jo dobivamo tudi v slovenščini. Tako oceno lahko napiše le nekdo, ki je vse to izkusil na svoji koži. To je knjiga o alpinistih, plezalcih, smučarjih gornikih, ki se šele ob prebiranju tako napisane knjige zavedo, da se z njimi nemalokrat dogaja podobno. Vošnjak piše: »…ob teh spisih sem spoznal, zakaj je hodil v gore. In sem si potrdil, zakaj hodim v gore tudi sam… Da gorá ne bomo nikdar zapustili, čeprav ne bomo vedno hodili med vrhove samo na plezanje. To je zavest in potreba, ki človeku gorniku vedno ostane!«Sestavka »Na ogledih« (Jani Bele) ter »Kres« (Stane Poljak) v nekoliko obešenjaškem slogu, a vendarle duhovito in privlačno poročata o steni nad Ospom in o prvenstveni smeri v JV steni Lučke Brane.
Tine Orel poroča o razpravi dr. Mezeta Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967, Pavle Šegula se znova oglaša z opozorilom in varstvom pred snežnimi plazovi, Jurij Šimac pa opozarja pristojne (in nas), da Kobariški Stol po krivem imenujemo kobariški; pravilno je Stol.
Društvene novice prinašajo drobce iz MDO Savinjska, PD Šentjur pri Celju, Mladinskega odseka PD Kranj, MO PD Cerkno, o spremembah v koroški mladinski transverzali, popravek o slovesnosti ob 75-letnici Češke koče in o pohodu po poteh Pohorskega bataljona. V rubriki Varstvo narave piše Neda Praprotnik o knjigi Alpska flora, Peter Skoberne pa je prispeval kratek povzetek »Naravovarstveno vrednotenje slovenskih slapov«; izredno dragoceno se mi zdi gradivo, ki ga je zbral M. A. »o muzejskih zgodbah z gora, Zlatorog – gams s solzami«, ob najdbi izgubljene slike alpske zbirke v Münchnu.
Številko končujejo alpinistične novice, razgledi po svetu (nasveti za turne smučarje, alternativni Trento-Kendal, suhe slive ali grozdni sladkor, knjiga o plazovih) ter rubrika Na kratko.
Stane Urek
