Alpinistične novice 20/1981

V južni steni Lotseja pred odločitvijo

Sklepni vzpon je že blizu – Ves čas v območju načrtovane smeri – Radioamaterji prestregli poročila o odpravi – Pisma kasnijo

Letošnja, doslej najbolj zahtevna jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo nima sreče. Veter, sneg in pršni plazovi so se kar naprej menjavali na gori, tako da je bilo napredovanje sila otežkočeno. Tudi težave s prevozi so letos izjemne, zadnje pomembnejše tovore je dobila odprava šele pred nepolnimi tremi tedni. Pošta pa sploh, pride kadar pride. Kje se zatika ne ve nihče.

SMER KLJUB PLAZOVOM RAZMEROMA VARNA – Naša odprava ima običajno lepe dopoldneve, medtem ko se vreme popoldne poslabša. Smer je za to steno izpeljana idealno. (Foto: Aleš Kunaver)

Kljub vsemu pa člani odprave vztrajno napredujejo. Po obdobju slabega vremena so 22. aprila postavili T4 (7300 m) in na praznik dela še T5 (7850 m). Ves čas se gibljejo v območju načrtovane smeri, čeprav nad točko 50 nekoliko bolj desno kot je bilo narisano. Ker je bolj varno. Sedaj je pred njimi zaključni del. Opremiti bo potrebno pot do ključnega mesta (90), prinesti do tja dovolj opreme za jurišno ekipo, najverjetneje pa tudi ne bo šlo brez napeljave vrvi vsaj prek Stolpa, ki se začenja na višini okoli 8200 m. Višje bo potem moralo iti v enem zamahu.
Kot je znano, naša odprava ni dobila – kot tudi druge nedovoljenja za poročanje v domovino po radijski zvezi. Toda radioamaterji so prebrisani fantje, iskali so na kateri frekvenci Janez Majdič poroča v Katmandu ministrstvu in 6. maja je Vrčon (RK Kričač) prvič prestregel sporočilo. Dan kasneje je bilo enako, le da je bil znan tudi vzrok zastoja: spet slabo vreme. Potem pa spet nič, le motnje.
Tudi drugi niso brez težav. Sodelavec iz Sofije Ruen Krumov npr. sporoča, da so njihovi alpinisti prišli do ledenika Kumbu 24. marca, 28. marca so v enem zamahu prečili v Zahodno globel in potem v njej postavili T1 (6080 m). Kako je bilo potem, pa ne vedo več. Zadnja pošta je do njih potovala (kljub diplomatskim pospeškom) kar 27 dni. Varianta, da bodo Japonci za njih poročali v Katmandu, od tam pa naprej prek ambasad, je povsem odpovedala. Napoved da bi Bolgari prišli na vrh Lotseja te dni, pa je seveda še vedno uresničljiva. Začeli so nekako kot naši, smer pa imajo krajšo, predvsem pa precej lažjo in – znano. Po njej so doslej na vrh prišle že štiri odprave ali 24 alpinistov. Baskovska (španska) odprava. ki šteje le pet članov in tri šerpe, pa je na poti k Lotse Šaru postavila T 1 npr. šele 10. aprila, vodja pa je bil tedaj že dalj časa bolan.
Z našimi alpinisti je v glavnem vse v redu, le Petru Podgorniku mora zdravnik v bazi zdraviti ozebline. Dobil jih je pri napenjanju vrvi nad T3, ker so bile spodnje, najtanjše rokavice premajhne. Prek pa jih je imel še dva para. Pa ne bo hujšega, le nekaj kože bo izgubil in kak noht, kakor ugotavljajo. Šerpe so se dobro vključili, delajo dobro, le na red neznansko slabo pazijo, pravo svinjarijo puščajo za seboj in to povzroča jezo ter glavobole; piše Aleš Kunaver.

Zastava na pol droga na Triglavu
Pred letom dni je zastava spuščena na polovico droga, ki je vihrala vrh Triglava, oznanjala ob smrti predsednika Tita veliko izgubo za vse jugoslovanske narode in sploh ves svet. Letos, ob prvi obletnici smrti, so se Ljubljanski alpinisti Milan Rebula, Tone Sazonov in Andrej Veličkovič spet odpravili na vrh. In tako bo poslej vsako leto, so se dogovorili na srečanju s predstavniki RTV Ljubljana in PZS.

Prikaz alpinističnih in gorsko-reševalnih veščin
Plezanja v steni si marsikdo ne zna prav predstavljati, še bolj pa velja to za delo gorskih reševalcev. Da pa bi svoje delo le nekoliko bolj približali javnosti, se je vodstvo ljubljanske postaje GRS v sodelovanju z ljubljanskimi AO odločilo pripraviti prikaz na Turncu pod šmarnogorsko Grmado. ki bo v soboto 16. t. m., trajal pa bo od 9. do 14. ure. Tisti, ki bodo želeli, se bodo nekaterih vaj lahko tudi udeležili. Dodatne informacije dajo v pisarni PD Ljubljana-matica na Miklošičevi 17 ali po telefonu 312-645.

Pripravili AV za bohinjski konec
Delo, ki ga je zastavil v veliki meri tudi že opravil Marko Šurc, so sedaj dokončali njegovi tovariši iz AO Bohinj. Tri avtorske pole opisov, pregledna skica alpinistično zanimivih objektov v Spodnjih Bohinjskih gorah, na področju Triglavskih jezer, pa okoli Velske doline, planine Laz in se nekaterih v dolini, pa 25 shem, je najbrž skoraj popoln tovrsten prikaz tega področja. Seveda pa bo potrebno do izdaje v obliki alpinističnega vodnika (AV), pa čeprav v še tako skromni tehniki, postoriti še marsikaj. Upajmo pa, da bo ta vodnik letos vendarle že na voljo.

Novice iz hrvatskih AO
V začetku aprila sta Alikalfić in Bago, člana AO Velebit, preplezala 14 smeri v Paklenici, 11. in 12. aprila pa sta plezala v Dedcu: Šarino, Levo, Desno, Centralno, Beli raz in Pintarjevo. Kurtalj in Ognjančević pa sta 5. aprila v Kleku preplezala Velebitaško bližnjico.
Na sestanku KA PSJ so desetim pripravnikom podelili naziv alpinista: pet jih je iz Splita, 3 iz Zagreba (med njimi tudi Butković), po eden pa iz Velebita in Karlovca. 6. aprila pa so 30 inštruktorjem slovesno podelili značke in knjižice. Med njimi je tudi osem alpinističnih: Alikalfić, Berljak, Ognjančević in Šeparović iz Velebita, Butković in Puzak iz Matice ter Mesarić in Predović iz Željezničara.
Izbrana je tudi že ekipa za Kavkaz. Vodja bo Darko Berljak, ki je sedaj tudi načelnik KA, člani pa: Barać, Boko, Bučan, Ana Mažar, Pivac in Retelj iz splitskega Mosora, Tropčić iz Dubovca, Buinac iz Željezničara in Ognjančević iz Velebita.

Spomladanski vzponi Mojstrančanov
V soboto 4. aprila sta Srečo Likar (AS Logatec) in Brane Pečar preplezala JV greben Kukove špice. V nedeljo 12. aprila so Brežan, Čufar, Miklič in Pečar plezali Jesih-Potočnikovo smer v Debeli peči. Skala je bila že hudo mrzla in vrh vsega je bilo še veliko požledi. Teden dni kasneje pa so Brežan, Čufar, Matič, Mikolič in Pečar vstopili še v Levo smer Macesnovca. Toda preveč je bilo novozapadlega snega, zato so morali sestopiti. Imeli pa so tudi manjšo nesrečo, ki pa se je končala brez hujših posledic.

Golnar v Korenjini
Tone Golnar, član AO Kozjak iz Maribora, bo dobro izkoristil tudi čas služenja vojnega roka. V Korenjini, steni ki je podobna K 370 v Paklenici, le bolj razbita je, visoka pa okoli 150 m, do katere ima iz Cetinja samo pol ure, je preplezal že pet prvenstvenih smeri: Kačji stolp, Sestopno, Tekašno in Ilegalno. Težave v glavnem II-III, mestoma pa tudi IV+. Sedaj pa že načrtuje vzpone v Lovčenu.

V steni nad Ospom
Bliža se konec sezone za Osp, vse bolj vabijo druge stene, iz Obalnega AO pa tudi poročajo, da imajo zbrano že večino opisov. Morda si za jesen ali vsaj za prihodnjo zimo ter spomlad že obetamo vodniček? 18. aprila sta Frešer in Romih ponovila Staro smer, Veber in Tič pa Prečenje. Dan kasneje sta zadnja dva (vsi štirje so člani AO Impol) preplezala Žago. Gasparič in Velikonja sta ponovila Staro smer. Badalič in Bizjak (vsi člani AO Nova Gorica) pa Pero.

Aprila v Kamniških Alpah
Iz pregleda aprilskih vzponov, ki je zaradi stiske s prostorom izpadel, smo povzeli nekaj zanimivejših tur.
Roman Cerar (Delo) in Marko Grad sta 4. preplezala Lahovo v Vežici, dan kasneje pa Kamniško v Vršičih. 12. so Stanka Grad, Barbara Koš nik (vsi AO Domžale) in Cerar preplezali Zajedo usmiljenja v Vežici, Cerar in Grad pa dan pred tem Akademsko. Pavle Kozjek in Mitja Kanellopulus (oba Matica) sta 10. ponovila Perčičev steber, ki so ga preplezali tudi člani AO Rašica Janez Kastelic in Franc Pozvek ter Tine Bucik in Niko Novak. Lidija Honzak in Janez Marinčič (oba Matica) sta 11. preplezala smer Kramar-Močnik v Vežici, dan kasneje pa raz Dedca. Kamniško v Vršičih sta 12. preplezala Andrej Debevc in Andrej Kokalj, Bor Štrancar (vsi AAO) in Andreja Žagar (Matica) pa sta 8. ponovila Kramarjevo v Koglu, dan kasneje pa prosto (V) Liliput, varianto Spominske v Koglu in 12. še Lahovo v Vežici. Zlatko Gantar in Andrej Lužnik sta 4. ponovila Rumeno zajedo, Milan Črnilogar in Dora Šink Kamniško v Vršičih ter s Tonetom Črujem še Šarino poč v Dedcu. 11. pa sta Črnilogar in Gantar (vsi so člani AO Idrija) preplezala Mengeško v Vršičih. Janez Slokan in Metod Škarja (oba Mengeš) sta 12. preplezala Centralno smer (V, A 1) v Z steni Planjave. Škarja, ki jo je plezal prosto (prvi), jo je ocenil s VI+/V-VI, 3h.

Težke ture v Paklenici
Pregleda vzponov v Paklenici ob koncu preteklega in začetku tega meseca najbrž v celoti ne bo mogoče narediti. Alpinisti iz Slovenije in Hrvaške prihajajo namreč v Paklenico skoraj vso spomlad (in zimo), od kdaj do kdaj natanko je tradicionalno prvomajsko srečanje jugoslovanskih alpinistov pa tudi ni bilo določeno. Kakor kaže, pa je bila tudi evidenca tur letos slabša kot lani. Toda večina ocenjuje, da je bilo alpinistov veliko, raje več kot prejšnja leta, da je bilo vreme dobro, med prvomajskimi prazniki kar odlično in da so bili mladi dobro pripravljeni, ter da so zato plezali hitro in tudi težke ture. O kakih težjih nesrečah pa tudi ni podatkov.
Akademski AO: Janez Sabolek je z Luko Levstkom (Železničar) ponovil Raz Klina, dan kasneje sta z Lidijo Painkiher opravila 3. P Albatrosa, 28. pa z Rokom Zavrtanikom (Železničar) 1.P El Condor Pasa v vsega sedmih urah. Ježa so ponovili kar trikrat: 2. P Andrej Zorčič s tovarišem, 3. P Sabolek sam in 4. P Painkiherjeva-Sabolek.
AO Črnuče: Na zboru sta bila le dva, Boris Benedičič in Janez Pirnat, opravila pa sta 10 tur. Benedičič je s članom AO Rašice ponovil tudi Formo Vivo.
AO Jesenice: V Paklenici je bilo 8 članov, ki so opravili 62 vzponov. Raz za kladivce so ponovili Beznik, Kocjančič, Pšenica in Štraus, dvakrat so ponovili Kanjonsko z zgornjo varianto, plezali pa so še Karabore, Pismo-glava itd.
AO Jezersko: V predprazničnih dneh je bilo v Paklenici 5 članov, opravili pa so 58 vzponov. Med drugimi so preplezali tudi Raz za kladivce, Brahmovo… Takoj po povratku pa so pri Češki koči imeli tradicionalni 5. prvomajski tečaj, ki je kljub novemu snegu lepo uspel.
AO Kranj: Letošnjega zbora se je udeležilo le 9 članov, opravili pa so kar 121 vzponov, veliko po zaslugi najbolj zagnanih (Tomo Česen jih je npr. preplezal 31). 3. P Šubare direkt sta 28. aprila opravila Česen in Matjaž Ivnik (Tržič). Dva dni kasneje sta ta plezalca ponovila Formo Vivo, ki sta jo 2. t. m. plezala tudi Štefan Gartner in Matej Kranjc. Zadnja dva sta ponovila še Kačo in Funkcijo, Raz velikega kladiva in Raz za kladivce. Zadnjo smer je plezal tudi Marko Česen 2 Meto Meh (Celje), ki sta ponovila tudi Mosoraško. Zgrešeno smer sta plezala Gartner in Igor Jelovčan, Tomo Česen pa je 29. aprila verjetno sam opravil 1. P Miške.
AO Mengeš: Pet članov je opravilo 43 vzponov, od tega kar 14 z oceno VI. Metod Škarja in Janez Slokan sta 30. aprila ponovila Albatros, Miro Štebe z Markom Gradom (Domžale) pa isti dan Raz Klina 1. t. m. sta Grad in Škarja plezala Slovensko s Pips varianto, dan kasneje Štebe z Radetom Draganićem (Velebit) Funkcijo itd.
AO Matica: Zvone Drobnič in Pavle Kozjek sta 29. aprila preplezala še zgornji sp. del smeri Rio in izplezala po Jenjavi, dan kasneje pa po tej vstopila in izplezala po zg. delu Ria (VI, A 1/V+, 350 m).
AO Škofja Loka: Med 23. in 29. aprilom je bilo v Paklenici 12 članov, ki so skupno opravili kar 130 tur. Langerholc in Kekec sta med drugim ponovila Raz Klina, plezali so še Raz za kladivce, Klin, Union itd.
AO Obalni: V 31 dneh, kolikor jih je skupno v Paklenici prebilo 6 članov, so opravili 31 tur. Med njimi so ponovitve Ljubljanske, Velebitaške, Akademske, Raza za kladivce itd.

Predavanje o Andih
Danes ob 19.30 bo v prostorih centralne planinske knjižnice na Dvoržakovi 9/1 član Akademskega AO Andrej Škafar prikazal diapozitive iz peruanskih Andov. Predstavljanje je pripravil Foto klub PZS.

Tretja izdaja vodnika
Peter Ficko, profesor geografije iz Velenja, ki je našo planinsko vodniško literaturo obogatil že z dvema zajetnima in prepotrebnima vodnikoma, je pred novo nalogo: čim prej želi pripraviti III. popravljeno izdajo PV Kamniške in Savinjske Alpe, saj zaloge pohajajo, na terenu pa je tudi že toliko sprememb, da se je ponekod kar težko znajti.
Vse poti in kraje je nemogoče na novo obiskati, zato prosimo v njegovem imenu vse, ki imajo kakršnekoli pripombe k II. izdaji vodnika, predloge ter dopolnila, naj mu jih sporoče na naslov: Peter Ficko, Cesta IV/7 63320 Velenje ali po telefonu (063) 852-616.

Franci Savenc

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja