Alpinistične novice – 16/1973

»Kaveljček«
Švicarja Kasper in Holdener sta lansko leto v Drusenturmu (Rätikon) preplezala direktno smer v južnem stebru (VI-, A 2 in A 3). V množici raznih direttissim to niti ne bi bilo kdo ve kako pomemb­no, če ne bi izjavila, da tega ne bi zmogla brez novega plezalnega pripomočka »kaveljčka«, ali pa bi morala uporabiti svedrovce. »Ka­veljček« je miniaturna izvedba kavljev, kakršne mesarji uporab­ljajo za obešanje mesa. Domovin­sko pravico si je najprej pridobil v Ameriki (Yosemite), kjer sta ga Švicarja tudi spoznala, obetata pa, da ne bo dolgo, ko ga bodo pri­vzeli tudi v Evropi. Originalno se imenuje »Cliff«, nekateri pa ga kličejo tudi »božji prstek«.

Nošak – prvi pozimi
V zgodovini osvajanj Alp lahko zasledimo tri obdobja. Najprej so se pionirji alpinizma vzpenjali na vrhove po najlažjih poteh. Za prvopristopi so prišle na vrsto pr­venstvene smeri v vse težjih in težjih stenah in nazadnje še njiho­ve prve zimske ponovitve. V vi­sokih gorah Azije bo, kot je vi­deti, vrstni red enak. Obdobje prvih pristopov je praktično kon­čano, priča smo drugi etapi – vzponom prek sten in naši alpi­nisti so v njem že dosegli po­memben uspeh. Poljski zimski us­peh na najvišjem vrhu afganistan­skega Hindukuša, 7492 m visokem Nošaku, pa kaže, da se skoraj vzporedno pričenja tudi že zadnja etapa.
Andrzej Zavada in Tadeuš Piotrovski sta se 13. februarja ob 23.30 torej malo pred polnočjo (sijala je polna luna), pri temperaturi -48 stopinj Celzija kot prva po­zimi povzpela na Nošak. Odpravo je organiziral Klub Wisokohorski iz Warsave in bomo o njej še po­ročali, saj bo uspeh odprave »Zi­ma 73» prav gotovo pomemben mejnik v zgodovini alpinizma.

Hitrostni alpinizem
Čeprav ima alpinizem pestro in dolgo zgodovino je videti, da mu povsod še niso začrtali pravih ok­virov, ali pa – po izjavi dru­gih – še niso izkoristili vseh mož­nosti alpinističnega udejstvovanja. Iz Kameruna poročajo, da so pripravili prvo (kar pa povsem dr­ži le za njihovo državo ali naj­več Afriko) »alpinistično« hitrost­no tekmovanje v vzponu na vrh in spustu. Tekmovalci, bilo jih je kar 126, so se morali čim hitreje povzpeti na najvišji vrh Zahodne Afrike – 4070 m visoki Kamerun in sestopiti nazaj do mesta star­ta. Zmagovalec je postal 22-letni Joe Ekema, vaščan s podnožja.

Južna stena Aconcague
Prvi vzpon prek južne stene Aconcague so opravili Francozi le­ta 1954. Za njimi sta steno v no­vi smeri preplezala Argentinca Pellegrini in Aikes, nato Japonci in naveza, ki sta jo sestavljala Argentinec Fonrouge in Avstrijec Schönberger.
Letos so znova uspeli, in sicer Argentinci Guillermo Viero, Jorge Viton (oba sta bila v zadnji od­pravi na Everest), Fermin Olaechea, Hector Cuinas, Felipe Frasson in Eliseo Busto. Plezalci so prvikrat tudi sestopili nazaj po južni steni. Dosedanje naveze so namreč vse sestopale po normalni poti, kjer je nekaj zavetišč, ki v veliki meri olajšajo sestop.
Sicer pa je Aconcagua zelo v modi in v zadnji poletni sezoni (argentinski!) so na vrh skušale priti številne odprave. Mnogim je uspelo, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Ameriška odprava iz Portlanda (Oregon) je plezala Poljsko smer (čez ledenik Relinchos). Dva plezalca sta že skoraj dosegla vrh, toda morali so se umakniti in med sestopom sta umrla učitelji­ca Jane Johnson (bila je v odpravi na K 2) in inženir NASA Coo­per, dva druga pa sta zbolela za snežno slepoto. Poročajo tudi, da je v metežu izginil nek Japonec, v težavah pa so bili tudi Fran­cozi, ki pa so se srečno izmazali.

Fanske gore
Pamir je tretje najvišje gorstvo sveta, če pa bi upoštevali povpreč­no višino gorstva, pa celo naj­višje. Zato ni čudno, da se ga ja oprijelo ime »Streha sveta«. Raz­teza se v dolžini okoli 500 km, široko pa je skoraj 400 km in sega na ozemlje SZ, Afganistana in Kitajske, kjer je tudi najvišji vrh, 7719 m visoki Kungur Tagh. Proti severozahodu se nadaljuje v Pamiro Alaj (dolgo 600 km in ši­roko 150 km, najvišji vrh je Pik, 5881 m, doslej še neosvojen), ki se potem izravna v puščavo Kisilkum. Toda še prej se na najzahodnejši točki v smeri na vzhod odcepijo trije markantni paralelni grebeni: Turkenstanskij, Zaravšavskij in Gissarskij hrbet. In najzahodnejša oblast teh treh hrbtov, ki jih tudi spaja, so Fanske gore.
Fanske gore, so postale v zad­njih nekaj letih izredno zaželen cilj tujih in tudi sovjetskih – alpi­nistov. Toda dovoljenje dobe bolj redki, saj imajo zgrajen šele en alpinistični tabor. Če pa bo šlo vse po sreči, bodo morda že pri­hodnje leto Jugoslovani le sledili vzhodnim Nemcem in Čehoslovakom, ki so jih doslej edini od tujcev obiskali. To možnost na­mreč nakazuje pismo Monogarova, ki predlaga zamenjavo.

Turni smuki preloženi
Zaradi obilice novozapadlega sne­ga in neugodnih snežnih razmer so se organizatorji tradicionalne­ga – netekmovalnega – Triglav­skega smuka odločili, da bo šele 12. in 13. maja. Nadaljnja navo­dila bomo pravočasno objavili. Na kasnejši datum (verjetno 5. in 6. maja) je preložen tudi turni smuk Komna -Triglavska jezera – Velo polje – Krma.

Za Štuparjev memorial
Kljub globokemu pršiču in hu­demu vetru je AO Kamnik zadnjo nedeljo priredil tekmovanje za Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu. Moški, bilo jih je 94, so tekmovali na 2000 m dolgi progi (450 m višinske razlike, 42 vratic), ženske (15), pa so tekmovale na 1200 m dolgi progi z 250 m vi­šinske razlike in 23 vratci. Pre­hodni pokal sta osvojili ekipi AO Mojstrana in PD Kamnik.

REZULTATI – ALPINISTI: 1. Tomaž Jamnik (Kranj) 2:16.2, 2. Tone Trobevšek (Kamnik) 2:37,9, 3. Izidor Kofler (Mojstrana) 2:44,2; ekipno je zmagal AO Moj­strana (Kofler, Mlekuž, Kotnik: 9:44.8) pred AAO (Korenjak, Grom, Herzog) in AO Medvode (Matijevec, Robas, Hočevar); ALPINISTKE: 1. Andreja Prevc (Moj­strana) 1:38,5, 2. Alenka Košir (Medvode) 1:46,3, 3. Marička Škrlep (Kamnik) 2:43,0; PLANINCI: 1. Franc Zarnik 2:33,0, 2. Ivo Griljc (oba Kamnik) 2:40,1, 3. Jernej Markeš (Kor. Bela) 2:44,0; ekipno je zmagalo PD Kamnik (Zarnik, Grilc, Podbevšek: 8:49,4) pred PD Medvode (Hočevar, Kavčič, Plešec) in PD Mengeš (Čanžek, Do­lenc, Hribar).

Sestanek načelnikov
Pretekli petek je bil v domu slo­venskih planincev »Zlatorog« v Ljubljani redni sestanek načelni­kov slovenskih AO. Udeležilo pa se ga je žal le 18 predstavnikov komisije in odsekov (13). Pregle­dali so delo v preteklosti in raz­pravljali o novih nalogah ter iz­volili novo trinajstčlansko komisi­jo za alpinizem. Izvoljeni pa bo­do morali na svoji prvi seji (24. t. m.) iz svojih vrst izbrati nove­ga načelnika, ker se je Lojze Go­lob, ki je komisijo vodil do sedaj zaradi prezaposlenosti umaknil.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja