Alpinistične novice 15/1988

V Ospu tudi okrogla miza o plezanju

Za državno prvenstvo v športnem plezanju veli­ko zanimanja
Za letošnje držav­no prvenstvo v športnem pro­stem plezanju, ki bo v stenah Ospa od 22. do 24. aprila ni veli­ko zanimanja samo med tekmo­valci (kot samo že poročali, jih je kar 62), temveč tudi med dru­gimi ljubitelji tega športa. Kot kaže, bo na tekmi predzadnjega aprilskega vikenda kar veliko gledalcev.
Priprave za prireditev gredo h koncu. Vendar pa to veliko srečanje plezalcev iz vse Jugoslavje ne bo minilo le v tekmo­valnem ozračju, temveč ga bodo izkoristili tudi v druge namene. Tako bo uredništvo Alpinistič­nih razgledov na koncu drugega dne pripravilo okroglo mizo o športnem plezanju; beseda bo tekla tudi o naši nadaljnji usme­ritvi pri udeležbi tekmovanj po Evropi in o našem zastopstvu v komisiji za športno plezanje pri UIAA. Na nedavnem sve­tovnem prvenstvu v Grenoblu so naredili dober vtis. Na zadnjem sestanku na Dunaju, kjer so sprejemali zelo pomembne odlo­čitve, pa našega predstavnika ni bilo.
Vsi prijavljeni tekmovalci so že prejeli natančna navodila v zvezi s tekmovanjem, še pose­bej pa s tekmovalnimi pravili, ki so za njih najpomembnejša. Or­ganizator tekmovanja, Alpini­stični odsek Planinskega društva Kranj, poziva vse tekmovalce, da vsa navodila vzamejo resno in jih tudi upoštevajo.
Obenem sporočajo, da so že na voljo priponke z znakom tek­movanja, dobite pa jih lahko v pisarni Planinskega društva Kranj.

Prvi zimski pristop na Broad Peak
Zimska odprava poljskih, angleških in kanadskih alpi­nistov pod vodstvom Andrzeja Zavade, prva taka v Karakorum, se ne bo končala brez uspeha. 7. marca je Macziej Berbeka sam opravil prvi zimski pristop na Falčan Kangri, bolj znan kot Broad Peak, ki je visok 8047 m. To je tudi prvi zimski pristop na kak pomembnejši vrh v Karakorumu do­slej sploh.

Osmic in devetic je čedalje več
Poleg primorskih sten tudi Dolžanova sote­ska – Vedno več deklet nad VII. stopnjo
Med vzponi zadnjega tedna je treba v prvi vrsti omeniti tretji vzpon v smeri Pas de deux z oceno IX. Smer je 26. marca preplezal Marko Lukič. Pred njim sta bila uspešna le Tadej Slabe in Vili Guček. Vsaj nekaj je gotovo zanimivega na tej smeri – s črto je označeno, kje se lahko pleza.
Vremenske razmere zdaj tudi že dovoljujejo najtežje vzpone v Dolžanovi soteski. 29. marca je Soleo (Vl­il+/IX-, peti vzpon doslej) ponovil Tomo Česen, takoj potem pa še Mo­zartove kroglice. To smer so uspešno splezali še Beno Ravnik, Igor Kalan in Nejc Zaplotnik. Tri srca (ocena je ista kot za Mozartove, VIII+) pa je splezal Andrej Jaklič. Poleg teh težjih smeri je Kalan opravil šele druga vzpona v smeri Jaka in Močerad (oce­na obeh je VII + , dokaj ostra ocena).
V Ospu sta Miha Praprotnik in Bo­jan Počkar prosto ponovila Internaci­onalo (VIII), kjer je Praprotniku šele v zadnjem težkem mestu z oceno VII spodletelo, da bi opravil ponovitev na pogled. Oba sta z rdečim krogom po­novila Prečenje, za katerega pa meni­ta, da si zasluži najmanj oceno VIII-. Poleg teh dveh smeri omenimo še vzpon Marka Čuferja, ki je ponovil Miklavža (VIII).
Na drugem koncu Slovenije sta ple­zala Franček Knez in Robi Supin. V deviški steni Sekalojca v Lučki Beli sta najprej potegnila 80 metrov visoko smer z imenom Helba, v kateri sta zavrtali le štiri svedrovce. Knez je plezal prosto in ocena je VIII-. Na­slednja smer, ki sta jo splezala, se imenuje Klic divjine. Visoka je 120 metrov, ocena pa VII. Najpomemb­nejša pa je smer HAD, visoka 30 m in zelo previsna. V njej sta dva svedrov­ca, dva klina, trije skalni mostički, potreben pa je tudi en friend. Knez je smer splezal z rdečo piko in svoj vzpon ocenil z IX. Naj večje težave so v zadnjih petih metrih.
V Vipavi je Franci Jensterle na po­gled ponovil Milko in Travo Sv. Luci­je (VIII-), Milko pa je ponovil tudi njegov mlajši brat Aleš. Njuna kolega iz odseka, Čufer in Uroš Rupar, sta bila na Marjanu pri Splitu. Ponovila sta Čarlijev klub in Ivin Tavan, Hong­kong ditekt pa je splezal le Čufer. Slednji je bil uspešen tudi v smeri E. T. v Paklenici.
Ne gre pozabiti tudi na ženske po­novitve. Pravzaprav lahko z veseljem ugotovimo, da je čedalje več deklet, ki plezajo smeri nad VII. stopnjo. Na Črnem Kalu sta verjetno prvi dve žen­ski ponovitvi v smeri Tedy bear (VII+) opravili Betka Galičič in Ma­rija Štremfelj, Hard rock (VII) pa je ponovila Ines Božič. Smer Alenka LT z oceno VII-/VII pa je prva ponovila (med dekleti seveda) Simona Škarja, za njo pa še Petra Vencelj. Nuša Romih je v francoskem centru Cimai splezala tri smeri s francosko oceno 6b (okoli VII po UIAA), eno od tega na pogled. Srečo Rehberger paje splezal okoli 25 smeri do 7a, vse na pogled. Oba sta se sicer vrnila iz Francije, kjer sta imela cel kup problemov, nezado­voljstva, kar je seveda pri njunih spo­sobnostih seveda razumljivo.
Pri vseh vzponih (razen kjer je to posebej opisano) gre za ponovitvene z rdečo piko.

Presmučali so Škrbinsko ploščo
Škrbinska plošča, oziroma Vrh nad Škrbino (2054 m) je prvi dvatisočak v grebenu Spodnjih bohinjskih gora.
V njej so smeri ocenjene s III. stop­njo, vmes je nekaj mest ocenjenih tudi IV. Predvsem pa je značilna konstant­na naklonina plošč – od 45 do 50 stopinj. Marko Berginc, Marko Čopi in Miranda Ortar (vsi Soški AO) so jo 18. marca prvič presmučali. Spust čez steno, ki je visoka 250 metrov, so ocenili S4. Imeli so dobre razmere.

Nova smer v Jorassih
Najboljši dosežek letošnje zim­ske sezone v stenah okoli Mont Blanca je brez dvoma prvenstve­na smer v severni steni velikih Jorassov, ki sta jo preplezala fran­coska alpinista Jean-Marc Boivin in Gérard Vionnet-Fuasset. Od 29. do 30. decembra lanskega leta sta jo potegnila desno od Walkerja, visoka pa je 1200 metrov. Iz­redno strm ozebnik med Walkerjem in McIntyre-Coltonovo smerjo je bil še eden od velikih problemov stene Grandes Jorasses, vendar so bile v tem predelu redkokdaj ugodne razmere. Nova smer se imenuje Extreme Dream, J. M. Boivin pa je o njej povedal, da gre za zelo resno plezanje po ledu in kombiniranem svetu. Je izredno strma. Ocenila sta jo ED, v osrednjem delu (približno 250 metrov) pa je najtežje in tudi naj­bolj nevarno, saj gre za plezanje po zelo tankem ledu naklonine 90 stopinj. Torej še ena smer v Al­pah za tiste najboljše.

Za kranjski športno-turistični festival že prva prijava
Direkcija festivala je za letošnji fe­stival, ki bo v Kranju od 26. do 30. septembra, že prejela prijavo prvega filma. Znani francoski režiser alpini­stičnih filmov Nicolas Philibert (za film Christophe je bil pred dvema le­toma v Kranju že nagrajen) je prijavil svoj najnovejši film Trilogija za osam­ljenega človeka. Spet gre za alpinistič­ni film z glavnim junakom Christophom Profitom, ki je v dveh marčevskih dneh lanskega leta uspel preplezati severne stene Treh problemov Alp – Grandes Jorasses, Eiger in Matterhorn.

Tomo Česen

S šolo pričeli tudi na AO Delo
Alpinistični odsek Delo je s svojo alpinistično šolo pričel 9. marca. Pre­davanje imajo vsako sredo od 19. ure v stolpnici Dela. Praktični del šole bodo izvajali na Turncu pod Šmarno goro. Letos je vodja šole Marko Kra­gelj.

Razmere v perujskih gorah
Udeleženci trekinga PD Radovljica so obiskali kar štiri andske države in prinesli sveže novice o razmerah v go­rah, cenah in sploh o vsem, kar zani­ma tiste, ki se sedaj odpravljajo v te kraje.
Kaže, da letošnja deževna doba (predvsem v Boliviji in Peruju) ni bila tako vodnata, kot prejšnja leta. Ko­nec februarja ni bilo več obilnejših padavin in vrhovi nad Auquipo, ki sicer presegajo višino 6000 m, so bili v glavnem kopni, le poprhani s sne­gom. Podobno je bilo tudi v Boliviji, kako pa je s Cordillero Blanco, pa bosta lahko več povedala Pogačar in Škerlova, ki sta bivanje v Južni Ame­riki podaljšala do prvih dni aprila.
Zaradi galopirajoče inflacije je Peru spet postal obetavnejši za popotnike s plitvejšimi žepi. Letalo Arequipa – Cusco je tako stalo le 22, Auquipa – Lima pa 25 ameriških dolarjev. Te­mu primerne so tudi cene prenočišč in hrane. V Boliviji so cene podobne, v Čilu je hrana cenejša, prevozi pa dražji (toda kvalitetnejši). Tudi v Ar­gentini so se cene relativno znižale. Velja pa, da so avtobusi in vlaki, v Pe­ruju pa tudi letala, hudo zasedeni, zato so potrebne pravočasne rezerva­cije. Le-te je v Boliviji in Peruju naj­bolje opraviti prek turističnih agencij, zlasti za tako frekventne smeri, kot so Cusco in k jezeru Titicaca. Prevozi so kar po vrsti prezasedeni, potniki čakajo po več dni, dogaja pa se tudi, da letalo sploh ne poleti.
Za Aconcaguo je še vedno potreb­no imeti dovoljenje, vendarle so for­malnosti v Mendozi zelo poenostav­ljene. Podobno je tudi za Ojos del Salado. Za Peru je potreben vizum za vsakokraten vstop, zato morajo tisti, ki bi radi obiskali kar največ gora, na to še posebej paziti; postopek za pri­dobitev vizumov v sosednjih državah je kompliciran. Čile in Peru ne zahte­vata vizuma, za Argentino pa je bil že sklenjen dogovor o ukinitvi in je le še vprašanje časa, kdaj bo začel veljati.
Naši planinci so tokrat med vzponi na južnoameriške vrhove prvič upo­rabljali male radijske postaje (voki- toki), ki jim jih je posodila Iskra. Zelo so se obnesle in komunicirali so tudi na velike razdalje.

Tolminci vabijo na srečanje plezalcev
Srečanje bo v njihovem plezalnem vrtcu na Čiginju (glej vodnik Na sonč­ni strani Julijcev) v soboto, 9. t.m. Stene so iz Tolmina oddaljene le 3 km. Srečanje bo kot nalašč za dober trening v neznanih smereh pred tek­movanjem v Ospu. Pod vsako smerjo je napisana ocena, opremljene so s svedrovci, na koncu vsake pa je vponka za spust. Pred kratkim so tudi uskladili ocene in zdaj si želijo, da bi o teh ocenah svoje mnenje povedal še širši krog najboljših slovenskih plezal­cev. Smeri so težke do VIII+, oprem­ljena pa je tudi že nova, ki je še težja, vendar še čaka na prvi vzpon.

Alpinistična šola AO Novo mesto
Z letošnjo šolo so alpinisti iz Nove­ga mesta začeli zadnji dan marca. Va­bijo vse ki jih plezanje zanima, da se oglasijo v prostorih PD Novo mesto, Novi trg 4 in sicer vsak četrtek ob 17.30.

OD TOD IN TAM

Vertical objavil rezultate Top 30
Francoska revija Vertical je v pred­zadnji številki objavila približno 170 imen najboljših alpinistov iz vsega sveta (med njimi sta bila tudi Tomo Česen in Franček Knez). Bralci revije so se potem izbirali najboljših 30. (gre za alpiniste oziroma plezalce vseh ge­neracij). Rezultati kažejo, za kako do­bre se imajo Francozi. Med trideseti­mi imeni je kar 25 Francozov, med njimi pa kar 15 športnih plezalcev. Na prvem mestu je seveda najpopularnej­ši plezalec v Franciji Patrick Edlinger.

Jesenska sezona v Himalaji ponovno slaba
V pomonsunskem obdobju je letos Nepal obiskalo 55 alpinističnih od­prav, ki jim je nepalsko ministrstvo izdalo dovoljenje od 1. septembra do 15. novembra. Od vseh odprav pa jih je bilo uspešnih le 17. Vreme je bilo sicer ugodno in stanovitno, največ preglavic pa je povzročal veter, zlasti tam okoli 8000 metrov. Veliko odprav je tako naletelo na težave prav pri zadnjih naskokih na vrh. Med 19. in 20 oktobrom je skoraj povsod divjal močan vihar, katerega posledica je bi­la velika količina snega in pa uničeni tabori. Prav razdejanje po šotorih je mnoge ekipe prisililo, da so se morali obrniti brez doseženega vrha.

Brez resnega poskusa v južni steni Daulagirija
Dve odpravi sta skušali v jesenski sezoni splezati južno in vzhodno steno Daulagirija (8167 m). Japonci so bili pod južno steno, vendar niso opravili kakšnega resnejšega poskusa. Toplo vreme je steno spremenilo v izredno nevarno past. Podobno je bilo tudi v vzhodni strani gore, kjer so čakali Američani. Vendar so tam imeli na razpolago vsaj normalni pristop po SV grebenu m trije člani odprave so po njem splezali na vrh. Španci so na istem grebenu dosegli 8000 metrov, potem pa so se zaradi nesreče enega izmed članov (zadel ga je kos ledu) odpovedali nadaljnjim poskusom.

Avstralci z dveh strani na Kanchendzengo
V jesenski sezoni v Himalaji so imeli na Kanchendzengi, tretji najvišji gori na svetu, Avstralci dve ekipi. Pravzaprav sta jih predstavljali dve navezi, ki sta si izhodišče izbrali na dveh nasprotnih straneh. Michael Groom in John Coulton sta opravila vzpon na vrh prek JZ strani. Plezala sta brez kisika in brez pomoči višin­skih nosačev. Do vrha je šlo vse glad­ko, na sestopu pa so se začele težave. Najprej je Groom padel v razpoko, potem pa sta morala še bivakirati 8000 metrov visoko. Posledice so bile seve­da omrzline. Dva druga Avstralca, Ja­mes van Gelder in Terry Tremble pa sta poskušala ponovili Britansko smer v SZ steni. Dosegla sta višino 7500 metrov, potem pa ju je oktobrski vi­har prisilil k sestopu. Nadaljnji posku­si so bili nemogoči, saj so jima plazovi odnesli vso opremo v nižinskem ta­boru.
Američani pa so hoteli splezati na sosednji, nam dobro znani Jalung Kang (8505 m). Bazo so imeli postav­ljeno na južni strani, več kot do 8100 metrov pa ni šlo. Približno na tej višini je en njihov član padel 300 metrov, vendar brez omembe vrednih po­škodb. Kljub temu sta se s spremlje­valcem odločila za sestop. Odločitev se je izkazala za pametno, saj je Jim Farkaš že do baznega tabora dobil nekaj omrzlin.

Francozi dvakrat na Jannuju
Poleg uspešne druge ponovitve ja­ponske smeri v severni steni Jannuja (7710 m) sta bili na tej gori uspešni tudi dve francoski navezi. Piere Beghin in Eric Decamp sta hotela splezati severno steno po novi smeri, pravza­prav dokončati poskus iz leta 1982. Kaže pa, da je bila stena pretrd oreh. Toda uspešno sta splezala na vrh, in sicer po novozelandski varianti japon­ske smeri. Michel Vincent in Frederic Valet pa sta splezala varianto franco­ske smeri iz leta 1962. Pri sestopu iz vrha ju je ujela noč, toda vse se je dobro izteklo.

Za pokal Rusije
Mednarodnega tekmovanja v športnem plezanju za pokal Rusija, se je udeležilo 43 tekmovalcev, od katerih jih je bilo 11 iz tujine (Bolgarija. ČSSR, DDR in Poljska). Žal vreme ni bilo najbolj primerno, ker je sneg preveč zmočil skalo (kljub previsom in streham). Največ so v hitrostnem plezanju (skalolazenju) in »na pogled« pokazali do­mači. Pokal sta osvojila A. Čertov in S. Lihova, od gostov pa sta se najbolje odrezala Poljaka A. Marczik (10.) in I. Marczikova (13).

Filmski festival in razstava
Tudi letošnji med­narodni festival planinskega filma v Katovicah je bil zelo uspešen (prek 30 tujih in skoraj toliko domačih fil­mov!). Jeseni pa v Jeleni Gori pri­pravljajo V. bienale planinske foto­grafije. Fotografije je potrebno poslati do 15. junija na naslov WDK, ul. 15 Grudnia 28/30. Pl 58-500 JELENI A GORA.

Karta Bjelašnica – Igman
PS Bosne in Hercegovine je izdal zemljevid, ki obsega poleg vzhod­nega dela območij sarajevskih olim­pijskih iger z vsemi vrhovi Bjelašnice še obsežne predele Treskavice, kanjona Neretve, Rakitnice, dela sarajevske kotline in predelov okrog Boračkega jezera. Karta v merilu 1:50.000 prikazuje vse markirane planinske poti, transver­zale in druge steze tega območja. Glede na to, da je karta prvenec Geodetskega zavoda Sarajevo, lah­ko zasluži naj višjo oceno in bo goto­vo v veliko pomoč planincem in smučarjem, ki se bodo odločili za to območje. Cena karte, ki jo je PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana te dni do­bila v prodajo, je 3.500 din.

Franci Savenc

Kako prisluhniti opozorilom?
Služba za opazovanje snega in opozarjanje pred snežnimi plazovi HMZ Slovenije redno skrbi za obvestila in opozorila javnosti
Opozorila pred snežnimi plazovi posluša naša jav­nost vsako zimo že tam od leta 1972 in še dlje. Prinašali so jih občasni članki, od leta 1976 naprej pa je služba za opazovanje snega in opozarjanje pred snežnimi plazovi HMZ Slovenije skrbela, da so pomembni podatki že sproti, a najmanj enkrat tedensko pravočasno prišli v roke radijskih, kasneje tudi TV napovedovalcev. Ker so ti podatki take narave, da hitro zastarijo, smo jih v časopisih videli le poredkoma, v zadnji zimi pa nam Delo in morda še kako glasilo ob petkih postreže z dokaj popolnim paketom obvestil, kakršna bi praviloma potrebovali vsak dan.

Kakšen je videti tak skupek po­datkov?
Najprej nas seznani z vremenskim stanjem, hkrati napove predvidene padavine, vrsto padavin, temperaturo in težnje gibanja temperature, seznani nas z gibanjem in jakostjo vetrov v vi­šinah ter pove, kje naj pričakujemo temperaturo pod ničlo. Iz tega si raz­gledan poslušalec ali bralec že sam lahko ustvari kaj dobro oceno razmer, na katere bo naletel med načrtovano turo. Če slišimo, da bodo pihali vihar­ni vetrovi, lahko pričakujemo vejavico, metež, opasti in zamete. Če so na­povedane padavine, je jasno, da mo­ramo računati na nov sneg, podobno tudi podatek o temperaturi veliko po­ve; mraz zamrzne stanje ob sneženju, ohranja se nevarnost plazov novega snega. Hujše in trajnejše otoplitve spet kažejo na možnost plazov.

Opis stanja snežne odeje pove, kakšna je debelina snežne odeje, iz kakšnih plasti je zgrajena, kakšne so možnosti nadaljnjega razvoja – kakšne šibke točke lahko pričakujemo: globinski srež, površinski srež, plasti ledu ali srena, prirastek zaradi novega snega, premočen sneg, zamete in po­dobno.

Razumljivo je, da ti podatki ne mo­rejo biti za vse kraje enaki; velja celo to, da se ponekod sestav in debelina snežne odeje že na kratke razdalje bistveno razlikujeta, da je na severnih legah drugače, kot v prisojah, privetr­na stran je povsem drugačna kot odvetrna. Natančnost podatkov je odvis­na od zanesljivosti opazovalcev in šte­vila opazovalnih točk. Če je teh malo, so opozorila in oris stanja snežne ode­je bolj posplošeni ali pa veljajo samo za neko ožje območje. Pri nas imamo malo izrazitih višinskih opazovalnic, upamo, da se bo stanje sčasoma iz­boljšalo.

Opozorilo na nevarnost trganja snežnih plazov je najbolj zahteven del obvestil. To je povzetek razčlembe znanih podatkov ob upoštevanju vre­menskega stanja in predvidenega raz­voja vremena.
Bralec oziroma poslušalec radia, te­levizije mora razumeti, da so si opozo­rila pogosto dokaj podobna pa ta po­dobnost vendarle ne pomeni, da so kar enaka. Gre navsezadnje za drobec dogajanja v zasneženi naravi, kjer je spremenljivk sicer res mnogo, a so za laika skoraj neopazne. Z drugo bese­do: zaupati moramo strokovnjaku, ki jih sestavlja, saj pri delu upošteva tudi stanje in razvoj v sosednjih deželah in izkušnje iz preteklih zim, vplive vre­mena in poteka gorskih grebenov, prevladujočih vetrov in odklonov od normalnih stanj.

Te besede bi mogle zveneti kot ne­potrebne, vendar temu ni tako. Pove­dati želim zlasti to, da je opozorilo sestavljeno po najboljši vesti in zna­nju, zato ga tudi upoštevajmo. Če imamo sami več podatkov in izkušenj, jih poskušajmo koristno uporabiti; morda se bo izkazalo, da na poti, ki vodi k našemu cilju, razmere niso po­vsem take, kot jih predvideva opozo­rilo. Praksa pa vendarle kaže, da so bila ta opozorila v dnevih, ko so se primerile nesreče v snežnih plazovih, opraviloma točna. Če bi jih prizadeti poslušali in jim sledili, bi se izognili težavam ali ostali živi.

Zato opozorilom le prisluhnimo, saj nam pripovedujejo, kje in na katerih legah je pričakovati plazove, vedeli bomo, ali nam pretijo samo suhi, mrzli plazovi sprijetega snega, ali naj se bo­jimo plazov pomladanskega srenca ali pa pričakujemo plazove nesprijetega snega, ki se trgajo že kar med sneže­njem ali kmalu po koncu sneženja. Opozorila nam včasih povedo, da se bodo plazovi trgali spontano ali pa nas opominjajo, naj pazimo, da sami ne povzročimo, da se poruši stabilnost snežne odeje.

Mednarodna veljava obvestil in opozoril. Opozorila sestavljajo stro­kovnjaki, ki izhajajo iz enakih osnov in upoštevajo več ali manj iste kriteri­je. Zato so opozorila in opisi snežne odeje podobno zastavljeni v vseh alp­skih deželah pa tudi v ČSSR in na Poljskem ali kjerkoli na svetu. Če nas pot zanese v tuje gore in na tuja smu­čišča, prisluhnimo tudi tam, podatki so nam še bolj potrebni, saj smo na tujem, v neznanih krajih. Na voljo so nam v radiu in TV, na sedežih žičnic in pri uradih za gorske vodnike. Dobimo jih tudi na stalni telefonski šte­vilki.

Pavle Šegula