Katoliški glas, 31. marec 1988
Cvetna nedelja je bila sončen dan. Številni so se podali v planine na smučanje v želji, da se sprostijo in naužijejo smučarskega veselja. Med temi je bil tudi Jožek Bertolini s še dvema prijateljema. Zvabil jih je Kanin s svojimi smučišči. Čudovita je bila narava, vsa bleščeča v pomladnem soncu. Morda jih je prav ta lepota zapeljala, da so od začrtanih poti zašli na Prestreljenik prav na greben. Tu je stala na preži nesreča. Jožeku se je spodrsnilo in omahnil je v globino na italijansko stran kakih 200 metrov globoko.
Ker je bilo na Kaninu dosti smučarjev, so takoj opazili nezgodo in obvestili reševalno ekipo na Nevejskem sedlu. Prihiteli so reševalci do še živega Jožeka, vendar po poti se je njegovo mlado življenje utrnilo; na Nevejsko sedlo so ga pripeljali že mrtvega. Od tam ga je čakala še pot v mrliško vežico na pokopališču v kraju Chiusaforte.
Pokojni Jožek je bil iz znane družine Bertolini, ki ima v Moši veliko uvoznoizvozno trgovino z mesom in drugim. V družini je bilo 7 otrok, štirje fantje in tri dekleta. Razen prvega so vsi obiskovali slovenske šole in se tudi udejstvujejo v vrstah slovenskih skavtov. Pokojni Jožek je po končani enotni srednji šoli začel obiskovati zavod ITI. Toda po dveh letih je odšel v Toronto, se tam vpisal na High School St. Michael in tudi diplomiral. Vrnil se je in začasno pomagal staršem v trgovini. V nedeljo pa je tragično ugasnilo njegovo mlado življenje, saj je komaj dopolnil 20 let.
POGREB
V torek 29. marca kmalu popoldne so prepeljali v cerkev v Moši krsto s truplom pokojnega Jožeka. Tu je ob 15. uri bila pogrebna sv. maša. Somaševanje je vodil domači župnik don Flaviano Scarpin ob udeležbi 18 drugih duhovnikov. Ljudstva se je nabralo, da vsi niso mogli v cerkev; naših skavtov in skavtinj je bilo več kot sto; prisotno je bilo tudi predstavništvo iz Trsta. Med mašo je bilo berilo v slovenščini in tudi prošnje; pele so domače pevke in združeni pevci pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Ti so posebno prisrčno zapeli na pokopališču »Jaz sem vstajenje in življenje«. Ob grobu se je od pokojnega brata skavta Jožeka poslovil načelnik Mauro Leban, člani SGS pa so pokojnemu Jožeku zapeli še skavtsko »Prišel je čas slovesa, bratje, čas je, da gremo. A mi se bomo srečali, se videli še kdaj…« Prizadeti družini Bertolini-Vetrih sožalje vseh dobrih ljudi.
Sožalje
Ob preranem odhodu dragega Jožeka izražajo Slovenski goriški skavti globoko sožalje svoji načelnici Mariji in voditelju Frančku, staršem, bratom in sestram ter vsem sorodnikom.
* * *
Sožalju se pridružujejo tudi skavti in skavtinje s Tržaškega.
* * *
Odbor ŠZ Olympia izreka ob tragični smrti Jožeka Bertolinija staršem, bratom in sestram najgloblje sožalje.
