Ponovitvi v Vežici
V soboto so ljubljanski plezalci v Vežici opravili dve pomembni ponovitvi. Zoran Bešlin in Janez Marinčič (oba AO Matica) sta v sedmih urah opravila prvo ponovitev Hunikine smeri. Igor Golli in Matevž Suhač (APD) pa sta druga naveza (za kamniško navezo Kramar-Močnik v lanskem letu), ki je ponovila prav tako zelo težko Lahovo smer. Plezala sta 11 ur, saj sta v steni našla le malo klinov, novih pa praktično tudi nista pustila. Ponavljalcem priporočata, da vzamejo s seboj več 3 – 5 centimetrskih zagozd ter dovolj klinov. Smer je lepa, ocena V-VI, A2 pa zaslužena. Plezalca sta pred in po vzponu bivakirala pod steno.
Južna stena Kogla
Južna stena Kogla je že dolgo vrsto let prizorišče najbolj zgodnjih vzponov v kopni skali. Podobna ji je morda le še Vežica, ki pa je postala bolj obiskana šele lani.
Stena Kogla je pričela sprejemati prve obiske še pred koncem zimske sezone, sedaj pa jih je vsak teden več. V soboto sta v njej ponovili »Kamniško« kar dve navezi: Klemenc-Pollak (Kamnik) in Kalan-Matijevec (Medvode). V nedeljo pa sta Leb in Šušteršič ponovila Zupanovo smer. V zgornjem delu se jima je priključil še Klemenc, ki je do police plezal »Spominsko« v navezi z Vrankarjem in Šušteršičem (vsi AO Kamnik). Zupanovo smer je ponovila tudi neka tržiška naveza, in sicer v izredno kratkem času (okoli štiri ure). V Koglu je plezal tudi Vladimir Mesarič vodja odprave »Kavkaz 74« s soplezalcem iz Zagreba, in sicer v soboto Virensovo, v nedeljo pa Rumeno zajedo. Razmere so povsem letne.
V soboto v Glinščico
PD Matica in Akademik organizirata v soboto zanimiv avtobusni izlet. Cilj je znani tržaški plezalski vrtec Glinščica, v katerem so se šolali številni znani plezalci, med njimi tudi E. Comici. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.30 s Trga revolucije, cena prevoza je 32 din, prijave pa bodo do zasedbe razpoložljivih mest sprejemali v četrtek v obeh društvenih pisarnah. Ogled vrtca in vaje v njem bo vodil Sandi Blažina iz Kopra, ki je v njem začel svojo alpinistično pot in ga še vedno pogosto obiskuje.
Samorastniki iz Posočja
Le redko se zgodi pri nas, da bi povsem ločeno od drugih in povsem samoniklo nastala skupina alpinistov. In še redkeje, da bi bila povsem sodobno opremljena ter pripravljena na plezalne vzpone v praktično vseh razmerah. Lani smo nekajkrat že poročali o njih, ko so bili dvakrat v Zahodnih Alpah, opravili pa so tudi nekaj lepih vzponov v domačih, predvsem trentskih gorah. Predstavimo jih še s štirimi letošnjimi.
17. februarja so Alojz Fon, Albin Kapitan in Jože Rakušček v zahodni steni Studorja (poleg Prestreljenika) preplezali novo smer. Stena je bila kopna, skala dobro razčlenjena, ocena pa je: III-IV/V, 250 m, 4 ure.
13. marca sta Fon in Kapitan preplezala novo smer še v zahodni steni Krna. Smer je mestoma zelo težavna, ocena pa je odvisna od snežnih razmer (450 m, 5 ur).
23. marca sta Fon in Silvo Kragel preplezala novo smer v vzhodni steni Skednja (levo nad postajo »C« kaninske žičnice). V steni sta imela precej težav, saj sta za 250 metrov potrebovala kar 8 ur (vstop in izstop IV, ostalo VI).
24. marca pa so v isto steno vstopili kar štirje – Fon, Rakušček, Kragel in Franci Šter (AO Kranj). Zadnja dva sta se kasneje premislila in se spustila pod steno, prva dva pa sta se počasi prebijala naprej po mokri in zasneženi skali. Pod vrhom pa sta morala kljub vsemu prečiti v izstopni del smeri, ki so jo preplezali prejšnji dan, saj kaže, da bi šlo naprej po zamišljeni smeri le z uporabo svedrovcev.
Fon, Rakušček in Kapitan so člani PD Kobarid. Kragelj pa PD Tolmin, niso pa člani nobenega alpinističnega odseka. Vprašanje pa je seveda, ali je to dobro in primerno za njihov nadaljnji razvoj in kako bodo vplivali na razvoj alpinizma v tem delu Slovenije, ki je šele pred kratkim zopet dobil zametek organiziranega alpinizma (Bovec – SAAS).
Zvezni seminar GRS
Slovenska komisija za GRS bo od 16. do 19. maja na Zelenici priredila zvezni seminar za inštruktorje gorske reševalne službe. Udeležence bodo poslale vse republiške komisije.
Vaje na Črnem kalu
Tudi na Primorskem alpinizem le počasi dobiva domovinsko pravico. Šele pred kratkim so bile ustanovljene alpinistične sekcije v Novi Gorici in Idriji, ne dosti starejši pa sta AS Vipava in Tomos. K njim bi lahko prišteli le še odsek SPD Trst. Toda nobena od teh skupin še ni prav zaživela, ker vsem primanjkuje izkušenih vzgojiteljev.
V zadnjem času pa gre na bolje Sandi Blažina in Miloš Križaj (oba člana AAO) sta namreč pričela s plezalnimi vajami v ostenjih Črnega kala za vse, ki jih mikajo plezalni vzponi. Vaje imajo vsak četrtek po 15 uri, zaenkrat pa sodelujejo predvsem član; Obalnega PD in PD Tomos iz Kopra.
Novost v Paklenici
Komisija za alpinizem PZH, ki v organizaciji PDS Velebit iz Zagreba že petnajst let zapored v Veliki Paklenici organizira prvomajska srečanje alpinistov. Letos, ko Jugoslovanski alpinisti slavimo 100-letnico organiziranja, pa žele uveljaviti še projekcijo izbranih diapozitivov ter filmov.
Komisija za alpinizem PZH (Kozarčeva 22, 41000 Zagreb) vabi vse, ki imajo primeren material – v poštev pridejo predvsem tematske zbirke 25 – 50 diapozitivov, in 8 ali 16 milimetrski filmi – da se prijavijo, oziroma pošljejo svoje prispevke do 10. aprila. Tega dne ob 18. uri bo namreč že pregledna projekcija. Izbrano gradivo bodo v drugi polovici aprila prikazali v Zagrebu, v Paklenici (na prostem) pa 1. in 2. Maja. Organizatorji sicer nimajo v načrtu nagrajevanja, vsi sodelavci bodo dobili le diplome za sodelovanje.
Sovjetski načrti
Najboljši sovjetski alpinisti vsako leto z najboljšimi ekipami sodelujejo na alpiniadi, za katero morajo načrte prijaviti najkasneje do začetka maja. Do tega datuma pa je od njih zelo težko izvedeti kakšno podrobnost. Kljub temu pa je letos znanih že nekaj velikopoteznih načrtov. Društvo Spartak organizira dve odpravi v Tien Šan. Prvo bo vodil B. Studenin (Alma Ata), v načrtu pa imajo preplezati osrednji del stene Han Tengri, kar je doslej zaman poskušalo že več ekip. Druga odprava (iz Moskve) pa bo skušala prečiti greben od Han Tengri (7005 m) do Mramornate stene ali 11 vrhov, ki so vsi višji od 6000 m. Samostojna ženska odprava pa si je za cilj izbrala Pik Lenina (7134 m).