Alpinistične novice 13/1995

M. Jošt in P. Mežnar splezalaMrtvaški prt

Jošt in Mežnar plezala v Grandes Jorasses – Andrej Gaspari in Blaž Stres ponovilaSuperkoluar – Naporni dostopi v globokem snegu
Ob koncu zime, ki alpinistom ni bila najbolj naklonjena, je dvema slovenskima navezama vendarle uspelo preplezati dve ledni smeri v francoskih Alpah. V gorah nad Chamonixom je letos zapadlo izredno veliko snega (na višini 3800 m celo okoli 6 metrov), tako da so bile razmere v lednih smereh dobre. Zelo naporni pa so bili dostopi do sten v globokem snegu.
Peter Mežnar (Soški AO) in Matic Jošt (AO Celje) sta 5. marca preplezala Mrtvaški prt v Grandes Jorasses, eno najbolj znanih lednih smeri v Alpah. Razmere v smeri so bile zelo dobre. Povsem drugačen pa je bil dostop, saj se je kljub hoji na smučeh ugrezalo tudi čez kolena. Temu primeren je bil tudi čas dostopa, saj sta zanj porabila kar 7 ur in pol, za samo smer, ki je dolga 800 metrov z naklonino 55-80 stopinj in ima kompleksno oceno TD+, pa sta potrebovala 8 ur. Izplezala sta zvečer in sta pri izstopu smeri na Lastovičjem grebenu tudi bivakirala. Naslednje jutro sta začela s sestopom, ki je zaradi slabega vremena trajal ves dan, še dan kasneje pa sta prišla dolino.
Zaradi nizkih temperatur pri bivaku in slabega vremena sta oba tudi pomrznila. Mrtvaški prt je za oba že tretja smer v severni steni Grandes Jorasses. V prejšnjih dveh letih sta v njej preplezala Walkerjev steber in pozimi lanskega leta Britansko smer.
Andrej Gaspari (AO Rašica) in Blaž Stres (Soški AO) sta 14. marca preplezala Superkoluar (EDI, 800 m) v Mt. Blanc du Taculu. Plezati sta začela ob 10. uri zjutraj. Ker v spodnjih raztežajih ni bilo dovolj ledu, sta spodnji del preplezala po lažji varianti (IV, V+, III), ki poteka po skalah desno od originalne smeri. Zgornji del sta preplezala po trakovih belega in vodnega ledu v ozebniku. Strmina se je gibala med 65 in 85 stopinjami. S plezanjem sta – tako kot večina navez – zaključila na manjši rami, 200 metrov pod vrhom gore. Za vzpon sta potrebovala 4 ure. Po vrvi sta se spustila do smuči, ki sta jih pustila pod steno in sestopila v Chamonix. Razmere v smeri so bile dobre, oviral ju je le globok sneg na dostopu in sestopu.

(U. G. in M. P.)

Danes odhod odprave na Anapurno
Danes, 27. t.m., se na pot odpravlja Slovenska himalajska odprava Anapuna ’95, katere cilji so osvojiti zadnji osemtisočak za Slovence, preplezati prvenstveno smer po SZ razu in prvič smučati z vrha Anapurne (8091 m).

ANAPURNA 1(8091 m) – Zadnji osemtisočak, na katerem slovenski alpinisti še niso stali, je cilj letošnje alpinistične odprave Anapuma ’95

Ekipi se bo pridružil še mehiški himalajec Carlos Carsolio, ki se je našim alpinistom že pridružil na odpravi na K2 v letu 1993. Smučarski del odprave sestavljata brata Davo in Drejc Karničar, v še nepreplezan SZ raz se bosta napotila Janko Oprešnik in Tomaž Humar (to bi bila enajsta samostojna smer v gori, ki bi vodila na vrh), Viki Grošelj, Stipe Božič in Carlos Carsolio pa se nameravajo povzpeti na vrh po klasični smeri. Odprava, v kateri je še zdravnik dr. Damjan Meško, bo pod vodstvom Toneta Škarje na poti dva meseca, ključni dnevi za vzpon pa naj bi bili od 25. aprila do 10. maja.
Glavni pokrovitelji odprave so: Alpina Žiri, Induplati Jarše, Krka Novo mesto, Elektro Ljubljana, Intertrade ITS, Jub Dol, Elektro Gorenjska, Iskra Commerce, Iskra Emeco, Ljubljanske mlekarne in več sponzorjev ter donatorjev.

(U. G.)

Tudi Jeseničani na Aconcagui
V okviru praznovanj 70-letnice jeseniške gorske reševalne službe so že dolgo načrtovali, potem pa tudi izvedli, vzpon na najvišji vrh Amerike Aconcaguo. Poleteli so v Buenos Aires, kjer jih je pričakal naš rojak Lojze Rezelj in jim pomagal, da so se lažje znašli. V Mendozo so potem odpotovali z avtobusom. In spet prijazen sprejem: ob strani jim je stala družina Bajda, stanovali pa so v Slovenskem domu.
Ko so prišli v Punta del Inca, je ravno snežilo – prvič po 20 letih v tem letnem času! Toda zato so morali na mule čakati kar štiri dni. Tretjina v šotoru, drugi pa v hotelu, kjer je bilo le precej bolj udobno.
Ko so prišle mule, pa so takoj ukrepali. Matjaž Globočnik se je že isti dan odpravil naprej in bil čez dva dni na vrhu. Drugi so mu sledili dan kasneje. Postavili so dva šotorčka, enega na »Kondorju«, drugega, ki ga je potem veter povsem uničil, pa na »Berlini«. 23. januarja sta bila na vrhu še Andrej Babič in Alojz Novak. Drugi pa so morali iz različnih razlogov (višinska bolezen, pljučni edem ipd.) odnehati. Dva dni kasneje so bili spet vsi skupaj v Mendozi. Med povratkom so se oglasili seveda tudi v Bariločah, kjer so bili deležni prisrčnega sprejema, gostoljubje pa jim je nudil Planinski stan. Razgledali so se po okoliških znamenitostih, Babič in Novak pa sta tudi nekaj malega plezala v Katedralskih stolpih. Potem pa v Buenos Aires in domov.
V skupini, bilo jih je devet, so bili ob vodji Klemenu Volontarju še Andrej Babič, Roman Česnik, Matjaž Globočnik, Žiga Jensterle, Alojz Novak, Boris Pervanja, Slavko Terseglav in Rado Urevc; šest med njimi je članov GRS. Finančno so jih ob postaji GRS podprli še SO in ŠZ Jesenice ter več delovnih organizacij.

FRANCI SAVENC

Ponovitve najtežjih smeri
V zadnjem času so nekateri najboljši športni plezalci začeli vse bolj ponavljati najtežje smeri in ne samo opremljati nove. Na takšen način pa dobijo smeri tudi potrditev ocene. V Volxu je 19-letnemu Fabienu Mazuerju v zelo kratkem času uspelo prvemu ponoviti Triboutovo smer »Superplafond« z oceno 8c+. Enako je ocenjena tudi smer »Hubble«, ki jo je leta 1990 v angleškem Peak Districtu prvi preplezal Ben Moon. Drugo ponovitev je opravil do sedaj neznani John Gaskins, za katero je porabil dve leti treninga na umetni steni v svoji garaži. Nemec Cristian Boehme je na koncu uspešne sezone prvi ponovil Tai 8c/XI- v južni Franciji, v Nemčijo pa je prišel plezat slavni yosemitski plezalec Ron Kauk. Najtežja smer, ki jo je ponovil, je bila »Burn 4 U«, ki nosi oceno 8c/XI- To je prva smer takšnih težavnosti za Kauka in ena redkih za Američane, Ron pa jo je preplezal na svoj 37. rojstni dan.
Za konec pa še en neuspel poskus. V špansko Siurano sta se odpeljala J.B. Tribout in Marc Le Ménestrel z namenom, da ponovita Huberjevo smer »La Rambla«,ki jo je Nemec ocenil z 8c+. Končala sta brez uspeha, vendar z velikim spoštovanjem do Alexandra Huberja. Komentar Le Menestrela: »Ramblo imam za enega največjih plezalskih dosežkov v zadnjih petih letih. Ocena 8c+ gotovo ni pretirana.«

U.G.

Uspešni slovenski ekstremni smučarji
Presmučali so več strmih ozebnikov v Chamonisu – Dva spusta čez 1000 metrsko SZ steno Aig. du Midi – Chevallier v Petit Verte

Tomaž Klinar, Marko Paternu in Andrej Zorčič (vsi Akademski AO) ter Dejan Ogrinec (AO Črnuče), so tretji teden marca preživeli v Chamonixu. Kolikor toliko stabilno vreme in obilica snega sta jim omogočila, da so opravili več ekstremnih smučarskih spustov. Razmere v vseh ozebnikih niso bile ugodne, zato so temu prilagodili izbiro ciljev. V večjih in širših ozebnikih (npr. Gervasuttijev ozebnik v Taculu) so bili namreč pasovi črnega ledu.
Za ogrevanje so presmučali kratki Južni ozebnik v Aiguille du Midi in severno pobočje Aig. Verte. 13. marca sta Dejan Ogrinec in Marko Paternu presmučala prvo resnejšo smer – ozebnik Rond(V, 1000 m) v severozahodni steni Aig. du Midi (3842 m). Naletela sta na odlične razmere. Ozebnik se izteče na Bossonski ledenik, ki je običajno zelo razbit. Tokrat so bile razpoke zelo dobro zalite snegom, tako da sta uspela prismučati prav do Chamonixa.
Dan kasneje so Klinar, Ogrinec in Zorčič presmučali še ozebnik Cosmiques(V-, 1000 m) v isti steni. Vrh ozebnika zapira kratka skalna stopnja, čez katero so se spustili po vrvi. Zaradi ohladitve so na nekaterih mestih naleteli na led, kar je otežilo smučanje.
15. marca so isti trije v slabih razmerah opravili spust po ozebniku ENSA (IV, 500 m) v južni steni La Breventa (2525 m). Ta gora stoji na severni strani doline, nasproti Aig. du Midi.
16. marca sta Klinar in Ogrinec v hudem mrazu in vetru presmučala smer Chevalier(VI-, 350m) v SV steni Aig. Petit Verte (3508 m). Ker sta se v smer spustila takoj po sneženju, jima je grozila nevarnost kložastih plazov.
Za konec so Klinar, Ogrinec in Zorčič presmučali še ozebnik Allais(IV, 500 m) v La Breventu. V smeri so naleteli na pršič.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Fotografska razstava
Na Fakulteti za šport prosti plezalec Matej Mejovšek in alpinist Žiga Petrič razstavljata plezalne in alpinistične fotografije. Temu je primeren tudi naslov razstave: Med oprimki in snegom. Odprta bo do 10. aprila vsak dan od 8. do 19. ure. Vstop je prost. Razstavo so omogočili ŠOU Lj., Fakulteta za šport in Dia studio Klemenc.

(M. P.)

Turni smuk z Rodice
Alpinistični odsek Bohinj prireja v soboto 1. aprila tradicionalni turni smuk z Rodice. Po nekaj suhih zimah je snega spet dovolj, zato je zbirališče na starem mestu na Orlovih glavah na smučišču Vogel ob 9. uri. Zaradi gneče organizatorji priporočajo zgodnji prihod na spodnjo postajo gondole. Za udeležence turnega smuka bo cena žičničarske karte 1000 SIT (gondola in dvakrat sedežnica do Šije). Tura na Rodico ni dolga, vendar pa priporočajo popolno zimsko in turnosmučarsko opremo. Smuka je možna praktično do doline, na Suhi pa organizatorji obljubljajo dobrodošlico. Udeleženci sodelujejo na turnem smuku na lastno odgovornost. V primeru slabega vremena bo turni smuk prestavljen za en teden – na 8. april. Vabljeni!

(M. P.)

Zbor načelnikov
Zbor načelnikov alpinističnih odsekov, klubov in sekcij, ki ga sklicuje Komisija za alpinizem pri PZS, bo v petek 7. aprila ob 18. uri v Poštarskem domu na Pohorju. Na njem bodo med drugim obravnavali poročilo o delu KA za lansko leto in osnutek alpinističnega pravilnika. Na zbor so vabljeni vsi, ki jih zanima slovenski alpinizem, še posebej pa tisti, ki so zanj pripravljeni kaj narediti.

(M: P.)

Nova smer v Begunjščici
V soboto 18. marca je Filip Bence (AO Tržič) z Miho Peternelom (AAO) preplezal prvenstveno smer Povabilo v severnem ostenju Begunjščice. Smer poteka med Spominsko Liborja Anderleta in Jancovo. Spodnjih 400 metrov sta ocenila s kompleksno oceno V+, zgornjih 200 metrov pa je bilo precej lažjih (40 do 60 st.). Plezala sta 7 ur. Razmere so bile zelo slabe, saj je bil sneg v steni večinoma prhek. Celo smer sta preplezala v derezah in z lednimi orodji, ki sta jih zabadala v travo ali pa zatikala za skalne razčlembe.

(M. P.)

Izvidniška odprava v zahodni Nepal
Danes odhaja v Katmandu izvidniška odprava pod vodstvom Staneta Belaka – Šraufa.

V njej sta še Jasna Bratanič in Boštjan Slatenšek. Ogledati si nameravajo področje gore Api, kjer Slovenci še niso bili. Na Api (7150 m) so prvi priplezali Japonci 1. 1960. Le nekaj metrov nižji Api West (7100 m) še ni bil osvojen, prav tako pa ni bilo osvojenih še šest šesttisočakov na tem področju. Predel okrog Apija je zelo težko dostopen brez pravih cestnih povezav. Domačini so precej divji in velikokrat nočejo sodelovati z zahodnimi alpinisti. Zaradi teh dejstev Evropejci in Američani tega področja ne obiskujejo prav pogosto.

(U. G.)

Sveže iz Patagonije
Na področju Cerro Torreja sta se letošnjo (evropsko) zimo mudila Robert Jasper in J. Heller. Najprej sta po več neuspelih poskusih zaradi slabega vremena preplezala Maestrijevo smer v Cerro Torreju, kot peta sta priplezala na Cerro Standhard in sicer po Bridwellovismeri (VI 95 st), preplezala sta novo smer (VI+, 95st.) v El Mochu in dodala še eno (IV, 90 st.) v skoraj 1000 metrski vzhodni steni Cerro Adele Sur. Za konec zelo uspešnega obiska “dežele velike noge” pa sta v enem zamahu prečila še Cerro Nato, Cerro Doblado in Cerro Grande.

(U.G.)

Več kot 2600 udeležencev zimskega vzpona na Snežnik
ILIRSKA BISTRICA, 26. marca – Tradicionalni, že 21. zimski vzpon na 1796 metrov visok Snežnik se sicer ne more pohvaliti z rekordnim številom udeležencev, vendar so organizatorji lahko zadovoljni, saj se je nanj v soboto in nedeljo povzpelo več kot 2600 ljubiteljev gora. Okoli 2000 jih je že v soboto privabilo toplo sončno vreme, danes pa je bilo vreme pohodnikom manj naklonjeno, saj sta se megli na Sviščakih pod vrhom Snežnika pridružila še mraz in precej močan veter. Med dvournim pohodom so za varnost planincev skrbeli člani planinskega društva Ilirska Bistrica, podgorski taborniki Ruševci, jamarji bistriškega društva Netopir in radioamaterji. Poleg notranjskih in primorskih planincev so se pohoda udeležili prenekateri ljubitelji gora z gorenjskega, štajerskega in prekmurskega območja, kot že vrsto let doslej pa so prišli tudi planinci iz Pulja in Zagreba.

(M. T., foto: Igor Modic)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja