Za oceno alpinistične sezone je za zdaj še prezgodaj
Kako primerjati »klasični« zimski alpinizem doma in na tujem – Minula zimska sezona bo po dosežkih verjetno bolj revna od prejšnjih
LJUBLJANA – Zimska alpinistična sezona je končana, za ocene pa je še mnogo prezgodaj. Niso še zbrani vsi podatki, prebroditi pa bo potrebno tudi težavo kako primerjati »klasični« zimski alpinizem doma in na tujem, kako vse to vzporediti s plezanjem slapov in kje je v vsem tem okviru alpinistično smučanje? Doslej tega smučanja ni obravnaval niti predlog nove kategorizacije.
Prvi, ki so prišli v Chamonix (tudi) z alpinističnimi ambicijami, so bili kakor kaže, Pečovnik, Romih in Sabolek že januarja. Toda z razmerami niso bili zadovoljni in ostali so brez vzponov. Boštjan Kekec in Damjan Vidmar (AO Škofja Loka) sta bila manj izbirčna. Za kak dan sta sicer zamudila dokaj ugodne razmere, toda že 23. februarja sta preplezala slap Cascades d’Argentiere (90/65-85°, 160 m). Zjutraj naslednjega dne so vremenoslovci obetali še en dan lepega vremena, zato sta se z Belgijcem Etienom odpravila v Gervasuttijev ozebnik (Mt. Blanc du Tacul). Ob 12. uri so bili že pod steno in v slabih treh urah na vrhu. Toda ves čas je bilo zelo zelo mrzlo, med sestopom menda celo -40°C. Čeprav so še isti večer prismučali nazaj v dolino, posledice niso izostale. Najbolj jo je skupil Kekec. 14 dni je moral biti na zdravljenju v Chamonixu, doma bo pa tudi še počakal kak mesec, da bo lahko spet pošteno hodil.
Andrej Beg (AO Jesenice) in Pavle Kozjek (AO Matica) sta odšla najprej na Argentiere, toda razmere so bile obupne in 25C°. 10. marca pa sta vendarle vstopila v Jaegerjev ozebnik D.600 m) in ga v poltretji uri preplezala. Sestopila sta po Gervassuttijevem. Naslednji dan je bilo že bolj živahno. Beg in Kozjek sta ponovila Gabbarouev ozebnik (TD+, 500 m), Vlasta Kunaver in Lidija Honzak (obe AO Matica) Jaegerjevega, naveza Zoran Gaborovič-Ničo Kregar (vsi AO Matica) in Sandi Marinčič (Akademski AO) sam, pa Gervasuttijevega. Andrej Česen pa je tega dne (v navezi s Tomom Česnom) v Les Droites žal doživel nesrečo.
13. marca sta od naših plezala le Kunaverjeva in Marinčič. Ponovila sta smer S v steni Tour Ronde (D-, 350 ). Potem pa so se Kregar in Marinčič ter Honzakova in Kunaverjeva kar tri dni pošteno truditi in preplezali Steber Brenve (D-, 1000 m) v V steni Mt. Blanca. Potem so prečili čez do Col du Midi in odsmučali v dolino.
Brenvo je preplezal tudi Pavle Kozjek sam, 15. marca je v nekaj več kot štirih urah zmogel smer Major, potem pa sestopil po Sentinelle Rouge. Razmere sodile le mestoma dobre, sicer pa črn led in pršič. Dan je končal s smukom čez Mer de Glace in zvečer je bil že v Chamonixu. Njegov tovariš Andrej Beg pa je istega dne sam preplezal Cordier-Anderegg (D, 300 m) v Les Courtes.
Robi Jamnik in Rok Kolar (oba AO Ravne) sta 11. marca prišla pod Les Droites. Toda severna stena je bila videti nemogoča, spodaj in zgoraj skoraj povsem kopna. Zato sta se raje odločila Za ozebnik Lagarde in Direktno vstopno varianto, ki je edina obetala led. Naslednji dan, bilo je -30°C, sta vstopila težko otovorjena, saj sta zaradi težkih razmer računala na bivak. Kot bi sestavil »tri Luciferje« pripovedujeta, deset raztežajev, 90/75-90°, za prehod prek robne poči pa sta rabila celo uro. Po 20 raztežajih bolj položnega sveta (55-65°) sta morala tri vrvne dolžine pod vrhom bivakirati. Naslednji dan sta po južni strani sestopila (in tudi smučala, saj sta prek vse smeri nosila tudi smuči). Zlomila sta dva cepina (Barakudo in Hummingbirid) polomila cepin-kladivo Chacal, uničila veliko klinov… Toda že 18. marca sta opravila še en vzpon. V nekaj več kot eni uri sta preplezala Jaegerjev ozebnik in sestopila po Gervasuttijem. Potem pa je Jamnik zbolel in morala sta odnehati.
Lagarde je preplezal tudi Tomo Česan (AO Kranj) v navezi z dvema Angležema. Vstopili so 18. marca in naslednji dan so izstopili po 11 urah neprekinjenega plezanja.
Lani poleti je bilo zelo vroče, zato je večino snega stalilo, ostal je le po grapah, pa še tam ga je bilo bolj malo. Potem pa je večkrat pihal še zelo močan veter in iz sten pometel vse. Ostal je le črn led in zadnja zimska sezona bo verjetno po dosežkih precej revnejša od prejšnjih. O redkih »velikih« turah je bilo slišati. Trije Francozi iz GMHM so menda uspeli v osmih dneh ponoviti smer Roling Stones (Gr. Jorasses), Profit je menda v dveh dneh (solo) preplezal Peutereyski greben, 2.P je doživel Hiper ozebnik in morda še kaj.
FRANCI SAVENC
Planinska predavanja na Obali
KOPER – Obalno planinsko društvo Koper je tudi v tej sezoni pripravilo program predavanj s prikazom diapozitivov. Številnemu občinstvu, (ki se stalno veča), so do sedaj pripravili pet predavanj. 30. preteklega meseca se je predstavil Franček Knez s svojim predavanjem o uspešni odpravi na Fitz Roy. Predavanja bo društvo zaključilo po občnem zboru v začetku aprila, z njimi pa bo nadaljevalo ponovno jeseni.
Veliki načrti PD Titovo Velenje
Zavzemajo se za ureditev koče na Paškem Kozjaku – Še več mladine
TITOVO VELENJE –Pred dnevi je imelo PD Titovo Velenje, ki je z 2010 člani šesto društvo v Sloveniji, ploden občni zbor, na katerem je predsednik Stane Urankar poročal o delu v preteklem obdobju, sprejeli pa so tudi smernice za delo v prihodnje.
Mladi planinci v društvu se ogrevajo zlasti za orientacijska tekmovanja, planinske tabore, turno smučanje, zanimajo pa jih tudi predavanja. V preteklem obdobju so bile prizadevne sekcije v Škalah, Šmartnem ob Paki pri Vegradu in Gorenju, kjer so izvedli za svoje člane številne planinske izlete. Veliko dela je imela gospodarska komisija s kočo na Paškem Kozjaku, izkazali so se člani foto sekcije, člani društva pa so tudi obnovili markacije in smerne table na Šaleški planinski poti in na delu poti XIV. divizije.
Novi upravni odbor s predsednikom društva Francom Ojsterškom čaka veliko dela. Prizadevali si bodo za dokončno ureditev postojanke na Paškem Kozjaku, kjer bi bilo potrebno zgraditi tudi večji rezervoar za vodo. Zavzeli pa se bodo zlasti za povečanje članstva, za kar imajo velike možnosti v šolah in vrtcih ter med mladino nasploh.
J. H.
Ozki pogledi na alpinizem
Polemično zastavljen prispevek Janeza Bizjaka v Planinskem vestniku – Zanimiva razmišljanja Evgena Lovšina v planinstvu
LJUBLJANA – Članek Janeza Bizjaka z naslovom »Letu 1983 – letu jubilejev v slovo« zastavlja v marčevski številki Planinskega vestnika več pomembnih vprašanj za razmišljanja o našem planinstvu. Opozarja na pomanjkanje širine v pogledih številnih vidnih članov naše planinske organizacije, govori o generacijskih konfliktih ter o mestu alpinizma v naši družbi in planinski organizaciji. Članek je zastavljen precej polemično, prav gotovo pa mu bodo pritrdili številni bralci, še zlasti tisti, ki poznajo razmere v našem alpinizmu.
Bizjak je s primerom Valentina Staniča, ki je bil najvidnejši alpinist svoje dobe, kar priznavajo in cenijo celo v tujini, opozoril na odnos naše družbe do vrhunskih alpinističnih dosežkov. Valentin Stanič je bil vrhunski alpinist svojega časa pa vendar mu v slovenski in celo planinski zgodovini nismo dali mesta, ki mu gre in ki mu ga priznavajo tudi v tujini. Tudi naši sodobni alpinisti so si s svojimi dosežki priborili mesto v svetovnem alpinističnem vrhu, v družbi pa so odrinjeni v ozadje. Bizjak se sprašuje: »Kaj pomaga, če nekateri alpinistični uspehi pomenijo za ugled domovine več, ali vsaj toliko kot kolajne na svetovnih prvenstvih, ko pa je ugled odvisen od odpovedovanja redkih posameznikov, ki si morajo celo stroške za svoje »domovinska« dejanja kriti iz lastnih žepov in težaškim delom v prostem času.« Pri tem pa Janez tudi ugotavlja, da je splošno mnenje zdaj tako, da je v času stabilizacije, krize in vsesplošnega zategovanja pasu še teh, čisto zasebnih denarjev, škoda za alpinistične podvige.
Bizjakov članek ne ostaja le pri ozkem gledanju planinskih funkcionarjev in mačehovskem odnosu družbe do alpinistov, opozarja tudi alpiniste, da samo z lepljenjem alpinističnih fotografij v družinske albume, s paberkovanjem zagrenjenih spominov ob pivu, predvsem pa z različnimi zbori, kjer tarnajo, da tako ne more iti več naprej, ne bodo dosegli ničesar.
Zanimivo »dopolnilo« Bizjakovemu članku so začetna razmišljanja prof. Evgena Lovšina o našem planinstvu. Profesor Lovšin v svojem odgovoru na izziv urednika PV Marijana Krišlja piše o vpletenosti planinstva v slovensko kulturo. Članek govori o odnosu, ki so ga do gora in gorskega sveta imeli ljudje, ki so živeli v podnožju hribov in o tem kaj so gore pomenile številnim vidnejšim Slovencem. Bizjakov in Lovšinov članek si na prvi pogled nasprotujeta, pa vendar za oba lahko rečemo, da prikazujeta pravo stanje. Res je, da imajo gore pomembno vlogo v slovenski kulturi, da se razglašamo za narod planincev, da je planinstvo najmnožičnejša rekreacijska dejavnost naših ljudi in da so posamezni planinci, še zlasti alpinisti, dosegli res izjemne uspehe, pa vendar lahko praktično vsak dan ugotavljamo, da planinstvu v naši družbi ne damo cene in mesta, ki mu gre.
V marčevski številki PV moramo opozoriti tudi na tri poročila o lanskih alpinističnih odpravah. Lahko rečemo, da se poročilo Staneta Belaka o odpravi na Gangapurno, čeprav ga je avtor podnaslovil z dolgočasnim imenom Tehnično poročilo, bere kot napet roman. Poročilo Matevža Lenarčiča o odpravi na Anapurno I je pisano v zelo slikovitem jeziku in odlično opisuje boj fantov z neugodnimi vremenskimi razmerami, padajočim kamenjem in ledom ter s tehnično zelo zahtevno steno. Matevž je zelo dobro prikazal razmere, zaradi katerih so bili prisiljeni odnehati in se vrniti v domovino brez zmage. Ob članku Janeza Pretnarja, ki govori o odpravi v Bolivijo, pa je treba reči, da so alpinisti med odpravo doživeli res veliko zanimivega.
MIRO ŠTEBE
ALPINISTIČNE NOVICE
Smučanje Na Ledinah
Z jezerskega AO sporočajo, da je Davo Karničar 22. marca ponovil Spominsko smer Viktorja Krča (900 m, 60-80°) v Koroški Babi. Plezal je s smučmi na nahrbtniku, saj je po vzponu nameraval smučati po Z steni in Grapi. To mu je tudi uspelo in opravil je tretji smuk po tej grapi (S 4+). Luka Karničar pa je dan kasneje presmučal desni žleb v Kočni (S 4), kar je tudi 3. ponovitev. 24. marca pa so člani jezerskega odseka končali turni smuk z Ledinskega vrha z vožnjo po strmem in ozkem Žrelu. Dvojica pa se je povzpela na Škofovo Kapo in se od tam odsmučala po Grapi v dolino (S 3).
Kako skrbimo za okolje
Sonja Černigoj in Dare Hrovatin (AS Ajdovščina) sta 25. marca ponovila Mihčevo grapo v Rjavi skali (Vogel). Grapa je polna najrazličnejših odpadkov, ki priletijo s smetišča na robu stene pri Ski hotelu. Ko je soplezalka plezala zaledeneli skok, je prifrčala pločevinka in se le slaba dva metra nad njo odbila od skale čeznjo in se odkotalila dalje po grapi.
17 ur v Vremenski smeri
Člani kamniškega odseka Berčič-Kregar-Polak so opravili 1 pon. in 1. ZP ponovitev Vremenske smeri (leta 1981) v Zobu (Kalška gora). Smer so plezali 17 ur, visoka je 210 m, ocenjena pa s V+, A2. Zanjo je značilen previsen kamin. Razmere so imeli slabe, v noči iz 14. na 15. marec je iz goste megle rosilo, tako da je bilo naslednji dan poledenelo, pa še rahlo je snežilo.
Notranjski AO
Notranjski AO deluje šele eno leto, nastal pa je z združitvijo članov AS Borovnica in pa nekaterih članov iz drugih odsekov, ki pa so zaradi neorganiziranosti plezali samostojno in brez vodstva. V veliko pomoč jim je bil inštruktor Tone Palčič. Člani AO večinoma delujejo v MO in nekaj je takih, ki so pred tem opravili tečaj za mladinske vodnike, kar jim zelo koristi pri delu alpinistične šole. S šolo so pričeli novembra in prav sedaj končujejo njen teoretični del. Prisotnost tečajnikov, petnajst jih je vpisanih, na predavanjih je dobra, čeprav so tudi iz okoliških krajev (Horjul, Polhov Gradec, Ljubljana). Sedaj bodo pričeli s praktičnimi vajami v Močilniku, Retovju in Peklu. V okviru alpinistične šole so opravili dve skupni turi: januarja na Vršič (dvanajst članov pristop na Prisojnik, Meniskus) in marca v Tamar (enajst članov, turni smuk iz Kotovega sedla, pristop na Jalovec, trojica prepleza Levi slap). Maja načrtujejo odhod v Paklenico, avgusta pa udeležbo na 20. taboru MO PD Vrhnika, ki bo v Vratih.
AO Radovljica
Alpinistična šola, ki so jo organizirali na tem odseku, potega po načrtu in tudi tečajniki jo redno obiskujejo.
Tako so se udeležili dveh skupnih ture, prvič do Valvazorjevega doma pod Stolom, kjer so prisostvovali tečaju, ki ga je imela njihova GRS in se seznanili z različnimi načini reševanja ponesrečenca v zimskih razmerah. Na naslednji turi so že plezali. Tako so tečajniki Mladen Gradinski, Aleš Ježek, Sandi Jurečič in Vito Plemelj pod vodstvom alpinistov preplezali Skrito grapo, sestopili pa po Meniskusu. Naslednji da pa so v slabem vremenu zmogli še Uroševo grapo v Šitni glavi.
XXI. Štuparjev memorial
15. aprila bo kamniški odsek izvedel na Kamniškem sedlu XXI. Štuparjev memorial v veleslalomu v spomin na kamniškega alpinista in reševalca Alberta Štuparja, ki se je leta 1956 smrtno ponesrečil v Brani. Tekmuje se posamično in skupinsko. Prijave sprejemajo do 13. aprila do 12.00 na PD Kamnik ali pa 14. aprila na Kamniškem sedlu do 17.00. Ob prijavi je treba plačati 50 din štartnine. Štart za alpinistke ob 10.00, ob 10.30 pa za alpiniste. Sledil bo start planincev. V primeru slabega vremena bodo tekmovanje preložili.
Testiranje alpinistk
Na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, Gortanova ulica bo 3. 9. in 10. aprila testiran je članic AO in AS s pričetkom ob 16. uri. Antropometrijske meritve in motorične preskuse bo vodila Marjana Brenčič, članica AAO, ki bo rezultate uporabila za diplomsko nalogo. Ker je bilo za obveščanje sorazmerno malo časa, vabimo vse, ki bi bile voljne sodelovati pri tej nalogi, da pridejo na testiranje tudi, če vabila niso osebno prejele Od števila testiranih bo namreč v veliki meri odvisno, kako bo mogoče rezultate posplošiti. Rezultati bodo osnova na načrtovanje dela v prihodnje.
Mariborčani v Hochschwabu
Sedem članov AO TAM iz Maribora je obiskalo avstrijsko pogorje Hochschwab. 24. preteklega meseca so naveze Flašker-Podrepšek, Nerat-Šven in Kokolj-Napotnik-Pliberšek preplezale varianto Volčjega žleba v Gr. Winkelkoglu, zadnji dve navezi sta sestopili po Ertolovi grapi. Naslednji dan sta Napotnik in Šven presmučala vzhodno pobočje Fölzsteina (55/35 -45°, 500 m). To je verjetno prvi jugoslovanski smuk s te gore, istega dne je ta dvojica s Fla- škerjem opravila 1. J P Žleba pod Glurl Turnom (III, 50°, 200 m) v zahodni steni Gr. Winkelkogla. Vreme so imeli lepo, ugodne razmere pa so bile le v severnih stenah.
Živahno na Vršiču
Za konec tedna (24. in 25. marec) so si za svoj cilj izbrali Vršič številni alpinisti iz ljubljanskih AO, Litije, Jesenic, Radovljice, Primorske, Novega mesta in drugih odsekov. Izkoristili so lepo vreme in ugodne razmere za vzpone v Robičju, Grebencu, Nad Šitom Glavi ali pa za turne smuke z Mojstrovke, Grebenca (po Pripravniški grapi), Šitne Glave in Slemena v Tamar. Preplezali pa so tudi Srednjo grapo (50/40°, 300 m, 30 min.), novo smer, ki še ni vpisana v vodničku. Poteka med Pripravniško in Župančičevo grapo, njen vstop pa je 1 (M) m, desno od vstopa v Pripravniško grapo Grapo so plezali Barbara Malenšek in Klemen Volontar iz jeseniškega AO ter Marjan Bajc (AO Matica) in Miran Gabršček (AAO). Šest članov AO Kozjak je od 17. do 20. preteklega meseca tudi obiskalo Vršič in opravili 27 vzponov. Silvo Kragelj iz AO Litostroj je 17. marca preplezal šest grap v ostenjih nad Vršičem. Isti dan je Bojan Slabanja preplezal Meniskus.
Slap Palenk
Andrej Grudnik (Zgornjesavinjski AO) in Ludvik Petek (AO Celje) sta 22. marca preplezala slap Palenk (90/30-60°). Petek je potem slap tudi presmučal. Isti slap je dva dni kasneje sam ponovil Franc Horvat. S soplezalcem Iztokom Ivakičem sta ponovila še slap nad Tunelom, Franc Čanžek in Ivo Rihter (vsi AO Celje) pa sta ponovila levi raz Klemence peči.
Prva prosta ponovitev Prečenja
Rok Kovač je v navezi z Eriko Gregorka (oba AAO) opravil prvo prosto ponovitev Prečenja v Osapski steni. Plezala ta 24. marca in ocenila zajedo s VII +.
Davorova smer
Gana AS Bukovnik iz Sarajeva Boris Kovačevič in Željko Rudan sta 14., 15., in 16. preteklega meseca opravila prvo zimsko ponovitev Davorove smeri (V-, A1, 370 m, 20 ur) v S steni Botina (Velež). Po uspešnem vzponu so bili prisiljeni preživeti še en bivak na robu stene, ker zaradi goste megle niso našli sestopal v dolino. To je bila sicer šele tretja ponovitev te smeri.
Gregorinov steber
Frane Kemperle in Danilo Golob (AO Kamnik) sta 24, marca preplezala Gregorinov steber v Kalški gori, sestopila pa sta po Levi grapi. Štiri dni prej pa je Frane Kemperle sam preplezal Bosovo grapo, sestopil pa je po Šiji Brane.
Sinji slap
Naveza Rado Kovačič in Milan Matič je 25. minulega mesca preplezala Sinji slap pod Češko kočo.
Aktivnost članov AO Kamnik
Dare Božič in Marko Prezelj sta 26. 3. preplezala Zgornji steber v Brani. Naslednji dan sta Danilo Golob in Boštjan Grilje ponovila Levo grapo v Dedcu in po njej potem smučala (S5/S4). V Planjavi pa sta tega dne plezali dve navezi. Cene Berčič in Bojan Pollak sta ponovila Centralno (V, Al), Božic in Edo Pavlič pa sta opravila 2. P (1. ZP) Dokončane smeri, ki jo ocenjujeta s A2, V+/V. Toda spodnji del smeri sta plezala nekoliko levo. V Kalški gori pa so Berčič, Kregar in Pollak opravili tudi l. ZP Vremenske smeri. F.S.
V ostenju Mangrta
Mirjam Bizjak, Marko Gasparič, Dušan Rijavec in Milan Velikonja, vsi člani AO Nova Gorica, so 26. 3. v 15 urah opravili 2. P. Desne grape v J steni Mangarta. Bivakirali so na robu stene, menijo pa, da je ocena 1300 m previsoka (okoli 1000 m). Pripravili bodo tudi podrobnejši opis, saj je mogočih več variant. Naslednji dan so v sestopu opravili še 2. P Zimske grape v Malem Koritniškem Mangartu. V obeh smereh so imeli dobre razmere. F.S.
Predaval je v ZDA
Iz ZDA pišejo, da je obisk Vikija Grošlja pri slovenskih in jugoslovanskih izseljencih presegel vsa pričakovanja. Njegovi predstavitvi Slovenske Alpe in Himalaja sta naleteli na izreden odmev tako v javnih občilih kot pri rojakih. Seveda pa je bilo sedem predavanj (v Chicagu, Milwaukeeju in Clevelandu) in kratko odmerjen čas njegovega bivanja v ZDA premalo, da bi lahko zadovoljil vse interese. Viki Grošelj je bil v ZDA od 29. februarja do 16.3. F.S.
Škofjeločani na Vršiču
Zvone Peterlin in Uroš Rupar (AO Škofja Loka) sta že obogatila arhiv o ostenjih nad Vršičem. 26. 3. sta preplezala kar dve novi. Loško smer v Grebencu (poteka levo od Pripravniške grape) in Sestopno, ki vodi desno od nje. Peterlin je s Pavletom Logondrom naslednji dan preplezal še tri slapove nad Tamarjem. Drugi so plezali v Nad Šitom glavi in Robičju. F.S.
Zvezni seminar
V Sloveniji si je profil planinskega vodnika že močno utrl pot in planinska društva si praktično že ne morejo privoščiti obširnejših izletniških programov brez vodnikov, ki so opravili predpisano šolanje za PLV. Zanimanje za že uveljavljeni profil planinskih delavcev se je očitno razširilo tudi v drugih republikah, saj so v Planinski zvezi Jugoslavije zaupali organizacijo prvega tovrstnega zveznega seminarja komisiji za vzgojo in izobraževanje PZS. Zvezni seminar bo od 14. do 22. julija v Vratih, obsegal pa bo 38 ur teoretičnih predavanj in 17 ur praktičnih prikazov, poleg tega pa bodo udeleženci izvedli tudi tri celodnevne ture. Za udeležbo na zveznem seminarju bodo morali prijavljenci opraviti poseben test. Podrobnejše podatke o seminarju bo vseboval razpis, ki bo za slovensko področje izšel v aprilski številki Obvestil PZS.
