Preplezala Grandess Jorasses in še Tacul
Peter Mežnar (Soški AO) in Matic Jošt (AO Celje) sta v petih dneh marca preplezalaSuperozebnik v Mt. Blancu in paBritansko v Jorasses
Na pot v francoski Chamonix sta Peter Mežnar in Matic Jošt odšla 4. marca in se 8. marca z jutranjo žičnico odpeljala na Auguille du Midi. Z Midija sta odsmučala pod Mont Blanc du Tacul in ob 11. uri vstopila v Superozebnik. Ker je na vstopu že bila ena naveza, sta se odločila za lažjo vstopno varianto in splezala dva kopna raztežaja z oceno IV in V in nato po snežni rampi (50°) prišla nazaj v ozebnik.
Ta je v naslednjih 300 metrih nagnjen od 60° do 85°, potem pa se položi in razširi v vrhnja snežišča. Vsa smer je visoka 800 m in ocenjena ED-. Ker bi bil sestop po severni strani Tacula prenevaren zaradi plazov, sta deloma sestopala in se deloma spuščala po vrvi po preplezani smeri. Ob 20.30 sta bila na dnu stene in ponoči odsmučala in odpešačila v Chamonix, kamor sta prišla ob pol enih zjutraj.
Dan pozneje sta odšla proti bivaku Leschaux nad Mer de Glace in 11. marca, pol ure po polnoči, proti severni steni Grandes Jorasses. Ob 3.15 sta obenem z dvema Francozoma vstopila v Britansko smer, ki gre desno od Walkerjevega stebra in se mu tik pod vrhom priključi. To je večinoma ledna smer z nekaj skalnimi mesti, odvisno pač od razmer: Mežnar in Jošt sta imela v spodnjem delu smeri dovolj ledu, v srednjem manj, v zgornjem delu pa je šlo za kombinirano skalno in ledno plezanje (v skali do V-).
Tri raztežaje pod vrhom je vse štiri ujela noč; zaradi sneženja in megle so se odločili bivakirati. Zjutraj je Mežnarju iz rok ušel »gojzar« in je izplezal z enim samim. Zaradi tega sta tudi sestopila po položnejši poti v Italijo, v Courmayeur, kamor sta prišla 12. marca zvečer, v Chamonix pa šele naslednji dan. Britanska smer je visoka 1200 m, naklon ledu niha med 60° in 90°, skala je težka do V-, ocena zahtevnosti pa je ED+.
To je do zdaj naša četrta ponovitev Britanske smeri v Grandes Jorasses: prva sta jo ponovila Zvone Drobnič in Janez Skok, drugi Tomo Česen sam, sam jo je plezal tudi Slavc Svetičič, Joštov in Mežnarjev vzpon pa je obenem tudi prvi zimski. Plezalca se zahvaljujeta Andreju Primožiču iz AO Celje, Fitness klubu Armonia in svojim staršem.
ALEŠ BJELČEVIČ
Nov slap v Loški steni
Tomaž Humar (AO Kamnik), Gregor Kresal in Tomo Sbrizaj (oba AO Matica) so 27. 2. preplezali desni del široke ledene stene – slapu pod Bavhom v Loški steni. Njen skrajno levi del sta lani, 13. 3., preplezala Darko Obid in Jože Makuc ter ga imenovala Psihoanaliza (VI, 90780°., 150 m).
Humar, Kresal in Sbrizaj so začeli vzpon po njem in po enem raztežaju zavili desno v veliko lopo (do 80°). Iz nje so šli po sveči in čez skalo (IV, A0) prečili do strme ledne zavese (85 do 95°). Više so plezali po dnu kamina, po 30 do 40 centimetrskem pasu ledu, potem pa po skali (V+, VI) in čez previs (A1-2) v svečo (80-90°) in proti desni (70 do 80°, A0) do police pod strehami, kjer so vzpon zaključili. V desnem zgornjem delu slap redko povsem zamrzne, kadar pa bo, se bo mogoče dalo smer preplezati naravnost do roba stene. Smer so imenovali Psihoterapija in ocenili VI+, 95°/80°, v skali je VI, A1-2/V+, IV, A0, visoka je 120 m, plezali pa so sedem ur in pol. Uredili so sidrišči za dva 60-metrska spusta.
(A. B.)
Začenja se DP v športnem plezanju
Serija letošnjih tekmovanj za DP v športnem plezanju se bo začela v soboto, 26. t.m. na umetni steni v OŠ Prežihov Voranc v Ravnah. Tekmovanje bo za mlajše kategorije (cicibani, cicibanke, mlajši dečki in deklice). Za državno prvenstvo v športnem plezanju bo letos 19 tekmovanj, od tega po šest tekem za mlajše in srednje kategorije, za starejše kategorije pa je v koledarju sedem tekem. Najmlajši torej pričnejo konec tega tedna v Ravnah, za srednje kategorije je prvo tekmovanje 7. maja v Celju, starejše kategorije pa se bodo prvič pomerile 24. aprila v Kamniku.
(T. Č. )
Razpis za Pireneje
Komisija za alpinizem pri PZS razpisuje mesto za eno navezo za udeležbo na mednarodnem srečanju mladih alpinistov v Pirenejih, ki bo od 3. do 10. julija 1994. Komisija za alpinizem bo plačala prevoz z vlakom do Barcelone in nazaj ter stroške tabora. Pogoji za udeležbo so starost od 16 do 22 let in obvladovanje pete stopnje v kopni skali v gorah. Prijave z osebnimi podatki in seznamom pomembnejših vzponov zadnjih dveh let pošljite na Planinsko zvezo Slovenije, PZVA, Dvoržakova 9, Ljubljana do 1. aprila.
(A. B.)
Plezanje v gorah Chamonixa
Podkomisija za vrhunski alpinizem (PZVA) pri KA PZS bo dvema navezama mladih alpinistov plačala prevoz do Chamonixa in nazaj ter taborjenje v Chamonixu ali okolici vključno z vsemi informacijami. Pogoj za prijavo je, da kandidati letos ne bojo starejši od 24 let. Poleg prijave je treba na PZVA poslati še kronološki pregled kvalitetnejših vzponov ter okvirne načrte za Chamonix. Po končanem plezanju bo morala vsaka naveza poslati na PZVA pisno poročilo o vzponih in stroških. Če bo interes velik, bo PZVA poskusila kriti vsaj stroške taborjenja in zagotoviti čim več informacij. Prijave, rok je 1. april, na: Planinska zveza Slovenije, PZVA, Dvoržakova 9, Ljubljana.
(A. B.)
Cerro Torre v CD
Zadnji torek marca, 29. t.m., bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma predstavitev odprave Janeza Jegliča, Marka Lukiča in Mihe Praprotnika na Cerro Torre in pogovor z gledalci, potem pa bo še film Wernerja Herzoga Krik stene, ki govori o podobnih rečeh.
(A. B.)
Del letošnjih načrtov odprav
V četrtek, 17. marca, je bila na Planinski zvezi Slovenije tiskovna konferenca ob vrnitvi odprave s Cerro Torreja in predstavitev odpravarskih načrtov, ki jih nameravajo finančno in organizacijsko podpreti komisije (KA in KOTG) PZS.
To so: odprava AO Železničar v južno steno Hiunčulija v pogorju Anapurna; maja in junija (če bodo uspeli urediti formalnosti) izvidniška odprava štirih alpinistov v Sikim v Indijo, kjer se bodo povzpeli na kak šesttisočak, da bi si ogledali nepreplezane stene Kangčendzenge in vrhove na meji s Tibetom; maja in junija bo pet inštruktorjev vodilo tečaj v nepalski šoli za gorske vodnike; od avgusta do oktobra bo odprava na Čo Oju, ki načrtuje preplezati normalno smer in novo smer v severni steni; v Nepal pa namerava oditi šest odprav: poleg tiste na Hiunčuli imajo tele načrte: novo smer na Ama Dablam, solo vzpon na Langšiša Ri, novo smer v Ganešu, Obalni PD gre na Anapurno IV, AO Kozjak Maribor pa na Anapurno III. Konec leta (od decembra do februarja) bo odprava na stolpe Paine v Čilu. KOTG bo podprla še dva športna plezalca za obisk Velike Britanije, eno plezalko za oprto prvenstvo v Indiji in enega plezalca za tekmo v Bengaliji.
(A. B.)
Ekstremno smučanje in rally
Davo in Luka Karničar (AO Jezersko) sta nastopila na ameriškem prvenstvu v ekstremnem smučanju, ki je bilo med 5. in 9. marcem v Cristet Butte v Skalnem gorovju v Koloradu. Med 95 tekmovalci je bil Davo 20., Luka pa 43. Tekmovanje je potekalo na štirih različnih progah. Vse so imele start približno na višini 4000 m, višinska razlika na progi je bila od 300 do 500 metrov, naklon pobočja pa od 30° do 52°.
Proge so bile na zvoženih strmih terenih v območju smučišč; Luka Karničar pravi, da so bile približno take, kot grbinasta in bolj strma proga z vrha Vitranca z velikimi skalami in skalnimi grebeni v pobočju ali pa kot iz Krvavca v Kokro z vsemi skalami in drevesi. Proge, ki so bile na obe strani omejene, je bilo treba čim bolje odpeljati po čim težji smeri. Splošni vtis glede na skoke, grbine, linijo, tehniko, agresivnost, hitrost je ocenjevala sedemčlanska komisija.
Smučanje je bilo po besedah Luke Karničarja atraktivno in tudi nevarno, nima pa nič skupnega z našim alpinističnem smučanjem. Tekme je namreč spremljal še velik medijski ropot, saj je bilo na tekmah pet TV hiš in šest časopisov.
5. smučarski rally
Letošnji pokal bo imel kar sedem tekmovanj v različnih krajih Italije, kjer je ta smučarsko-alpinistični šport, ki združuje alpsko smučanje in tek na smučeh, najbolj razvit. Smučarski rally je z različnimi zimskimi športi povezan tudi v FIS.
Letos so se tekmovanj udeležili tile naši tekmovalci: 2. tekme Tone in Drejc Karničar ter Izidor Karničar in Milan Šenk, 3. tekme pa Drejc in Tone Karničar ter Peter Šenk in Franc Zadnikar. Domačini, Italijani so zelo gostoljubni, saj tekmovalce vedno vabijo na svoje stroške (razen prevoza).
Druga tekma je bila 6. marca v Presolani: proga je bila dolga 25 kilometrov in je imela za 2000 višinskih metrov vzponov. Posebne preizkušnje na tekmi sta bili šprint v klanec in veleslalom. Na tekmi je nastopilo kar 62 ekip, naveza Karničarjev je dosegla 13., Šenk in Izidor Karničar pa 29. mesto.
Tretja tekma je bila 12. in 13. marca v Premani na letos že osemnajstem dvodnevnem rallyu Pizzo tre signori. Ker je bilo vreme sončno in toplo, so bile razmere za smučanje slabe; proga je bila zelo dolga (8 in 5 ur) s šprinti in veleslalomi, ki so bili precej naporni – po nesteptanem snegu, čez globoke jame med macesni. Tone in Drejc Karničar sta bila tu 12., Peter Sušnik in Franc Zadnikar pa 30. Tokrat je štartalo 48 ekip, na cilj pa jih je prišlo 37.
(A. B.)
Guček v Mišji peči
Vili Guček (AO Trbovlje) je v Mišji peči na pogled splezal Albanski konjak(7c+). Guček je na enak način ponovil še Peskovnik(7b+/c), z rdečo piko pa je kot prvi ponovil Jamnikarjevo smer Marioneta (8b/b+). Ocena težavnosti je po njegovem mnenju 8b.
(T. Č.)
ALPINISTIČNE NOVICE
V primorskih stenah
Korito v Krnu sta 22. 1. preplezala Peter Štefančič in Zlatko Koren (oba AO Nova Gorica); plezala sta do vrha Krna (750 m). Naslednji dan sta Iztok Ipavec in Peter Štefančič (oba AO Nova Gorica) zlezla čez Delavsko grapo v jugovzhodni steni Bavškega Grintovca, kar je po njunem mnenju verjetno četrti vzpon. Ker je bilo v spodnjem delu premalo snega, sta na nekaj mestih plezala tudi po skali (V, AO, 70°). Izstopila sta po prvenstveni varianti desno od originala (do 75°). Smer ocenjujeta V, AO, 75°/45-70°, 1000 m. Sestopila sta po Sestopni grapi(50745°, 500 m).
29. 1. so Peter in Marko Mežnar (Soški AO), Matic Jošt (AO Celje) ter Iztok Ipavec in Robi Rot (AO Nova Gorica) kot tretji doslej preplezali Zimsko grapov povezavi z grapo med Srebrnjakom in Ribežni (V+, 75°-85°, 800 m). Plezali so osem ur. Zimsko grapo, torej do stene Srebrnjaka, pa sta splezala Marko Mežnar (Soški AO) in Peter Štefančič (AO Nova Gorica). Korito v Krnu sta 5. 2. preplezala še Iztok Ipavec in Peter Štefančič in sestopila po Grapi v Krnčici.
Robi Rot in Aleksander Žgajnar sta splezala Centralno grapo v Rušji glavi nad Mangartsko planino (V, 50°-60°, 500 m). Teden pozneje sta jo ponovila še Kosca in Bratuž. Rot in Žgajnar sta v Malem Koritniškem Mangartu preplezala Zimsko grapo s prvenstveno vstopno varianto v sedmih urah (V, 75°/45-55°, 1200 m).
Med 20. in 25. februarjem pa so preplezali tele slapove: Kosca in Rot slap Gak (IV-), Kosca in Skočir Reščev slapin Kaskade, Ipavec, Štefančič, Stres in Mežnar Strmec pod Predelom (IV+), Rot in Bratuževa Levo grapo v Rušji glavi (IV-) in Strmec. 5. marca so Rot, Marko Mežnar in Stres preplezali Centralno v Velikem vrhu (Rombon), ki je bila vsa v snegu in ledu: 85°/50°-65°, 1100 m. Začeli so že ponoči, plezali sedem ur in bili na vrhu ob 10.30; pozneje so bile razmere zaradi vročine slabše.
(A. B.)
Izpiti za alpinistične inštruktorje
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS organizira izpite za inštruktorje, na katere se lahko prijavijo alpinisti z najmanj dvema letoma alpinističnega staža. Teoretični del bo v petek, 22. aprila, od 15. ure naprej na Planinski zvezi Slovenije na Dvoržakovi 9 v Ljubljani. Prijave z dokazilom o vplačilu 1500 tolarjev je treba poslati do ponedeljka 28. aprila. Praktični seminar in izpiti pa bojo od 5. do 8. maja na Okrešlju.
(A. B.)
Nova težka smer v Volxu
Jean Baptiste Tribout je v previsih Volxa uspel preplezati novo smer, v kateri so med drugim poskušali prenekateri odlični plezalci. Pravzaprav gre za kombinacijo dveh zelo znanih smeri v tem plezališču južne Francije. Začne v slavni smeri Maginot Line (francoski plezalci jo kličejo tudi La Plafond) in po prvem ključnem mestu zavije levo proti Terminatorju ter konča na vrhu te smeri. Nova smer, ki jo je Tribout imenoval Super Plafond, je dobila oceno 8c+/9a.
(T. Č.)
Tomaž Petač – Miha Vreča
Pot dveh izvrstnih alpinistov je končana. Vrv, ki v gorah pomeni življenje, je tokrat pomenila njuno skupno smrt. Nihče od nas ni nikoli pomislil, da se taka nesreča lahko zgodi njima, alpinistoma na vrhu moči, v prijaznih domačih gorah. Plezati sta začela pred približno dvanajstimi leti in po mnogih vzponih doma svoje znanje izpopolnila tudi v Dolomitih, Centralnih Alpah, vrh njunega alpinizma pa so bili prvenstveni vzponi v Andih.
Tomaž je bil tih in zadržan in je združeval veliko željo po plezanju, izredno voljo, vzdržljivost in psihično stabilnost. Plezanje z njim je bilo prijetno, varno in optimistično. S svojim lanskim vzponom v Huascaranu (6768 m) je zanesljivo stopil med tiste, ki bi lahko odšli tudi v stene Himalaje.
Miho je odlikoval zelo načelen in brezkompromisen odnos do alpinizma. Avantura in iskanje novega sta mu vedno pomenila največ in nikoli ni podlegal trendom športizacije alpinizma, ki zanj ni bil samo šport, ampak je z alpinizmom živel. Z neizmernim entuziazmom se je zavzemal za etiko v alpinizmu; kako preplezati steno je bilo zanj enako pomembno, kot kje jo preplezati; in vedno jo je preplezal tam, kjer je najboljši prehod ponudila narava.
Oba sta bila zavzeta pripadnika našega kluba, njegova ustanovitelja in duhovno bogata človeka ter čudovita prijatelja. V razredčenih vrstah Vertikalese ju bomo radi spominjali.